S kmetijsko proizvodnjo je tesno povezano iskanje ustreznejših, novih in optimalnejših tehnoloških rešitev ter boljša koordinacija in prenos znanja v prakso. V okviru posameznega kmetijskega sektorja je to pogoj za zagotavljanje produktivne, tržno naravnane in hkrati trajnostne ter okolju in ljudem prijazne kmetijske proizvodnje.
MKM financira 12 javnih služb, ki delujejo na področju kmetijstva, s čimer se na sistematičen način zagotavlja razvoj novih tehnologij pridelave in prireje ter prenos novih znanj do kmetijskih svetovalcev in kmetov. Postopki financiranja in koordinacije javnih služb (priprava izhodišč in letnih programov dela) potekajo v okviru Direktorata za kmetijstvo na MKM ter Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Javne službe strokovnih nalog v rastlinski proizvodnji izvajajo naslednje strokovne naloge: selekcija in žlahtnjenje novih sort, introdukcija in ekološka rajonizacija sort kmetijskih rastlin, zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala kmetijskih rastlin, preizkušanje tehnologij pridelave in ugotavljanje vrednosti kmetijskih rastlin za predelavo.
Javne službe strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin so organizirane po kmetijskih panogah:
Naloge javnih služb izvaja šest institucij, in sicer:
- Kmetijski inštitut Slovenije
- Inštitut ta hmeljarstvo in pivovarstvo
- Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
- Znanstveno raziskovalno središče Koper
- KGZS – Zavod Nova Gorica
- KGZS – Zavod Maribor
- v sodelovanju z več podizvajalci.
Ena glavnih nalog strokovnega vodje posamezne javne službe je sodelovanje z Javno službo kmetijskega svetovanja in Javno službo zdravstvenega varstva rastlin, znanstveno-raziskovalnimi ustanovami, univerzami, podjetji, pridelovalci, skupinami in organizacijami pridelovalcev oziroma njihovimi združenji, drugo strokovno javnostjo in nevladnimi organizacijami ter vključevanje njihovih potreb v programe dela javne službe.
Javna služba zdravstvenega varstva rastlin (izvaja naloge s področja spremljanja, opazovanja in napovedovanja pojava bolezni in škodljivcev rastlin (prognoza škodljivih organizmov) in druge strokovne naloge povezane z varstvom rastlin. Javna služba skrbi za prenos znanja do pridelovalcev. Vključena je tudi v aktivnosti za izvajanje integriranega varstva rastlin (v nadaljnjem besedilu: IVR), ki je bilo razvito za potrebe obvladovanja škodljivih organizmov, ki naj ne bi bilo odvisno izključno od uporabe kemičnih snovi.
Javna služba nalog rastlinske genske in Javna služba nalog genske banke v živinoreji izvajata zbiranje in evidentiranje avtohtonega genskega materiala za kmetijstvo in prehrano, ocenjevanje in vrednotenje zbranega genskega materiala po mednarodnih deskriptorjih ter njegovo razmnoževanje in trajnostno rabo.
Javna služba strokovnih nalog v živinoreji se ukvarja z vodenjem rodovniških knjig in registrov za plemenske in hibridne živali. Njihove glavne naloge vključujejo preverjanje porekla, razmnoževanje plemenskih živali, merjenje proizvodnih lastnosti ter vzdrževanje informacijskih sistemov. Opravljajo tudi biološke in genske teste, napovedujejo genetske vrednosti ter objavljajo rezultate. Dodatno nadzorujejo prirejo mleka in mesa, spremljajo proizvodnost živali ter vodijo evidenco o plemenski čredi. Njihova naloga obsega tudi označevanje živali, izvajanje uradnih preizkušanj, laboratorijske analize ter razvoj in raziskave na področju rejskih programov.
Javna veterinarska služba zagotavlja najmanjši obvezni obseg zdravstvenega varstva živali pred boleznimi živali. Sem spada sistematično spremljanje stanja pri boleznih živali (diagnostične terenske in laboratorijske ter patoanatomske preiskave) in vakcinacija živali, ki jih vsako leto odredi minister. V okvir najmanjšega obveznega obsega spadajo tudi odškodnine za živali, predmete in surovine, do katerih je upravičen imetnik živali ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev.
Državna javna služba na osuševalnih in namakalnih sistemih izvaja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Organizirana je tako, da se izvaja po celotni Sloveniji. Naloge na osuševalnih in namakalnih sistemih obsegajo zlasti upravljanje in vzdrževanje osuševalnih sistemov (kadar se ne prenesejo na lokalno skupnost) ter upravljanje, vzdrževanje in delovanje državnih namakalnih sistemov ter načrtovanje in izvajanje njihovega upravljanja, ne pa tudi tehnologije kmetijske pridelave oziroma prenos znanja.
TEHNOLOŠKI POVZETKI JS POLJEDELSTVO:
- Preučevanje vpliva uporabe zeolita pri pridelavi krompirja in koruze na rast, razvoj, pridelek in komponente pridelka (Javna služba v poljedelstvu, naloga 2017-2029)
- Preučevanje tehnologij setve koruze za zrnje in silažo s spremenjenimi oblikami rastnega prostora (Javna služba v poljedelstvu, naloga 2017-2029)
- Preučevanje vpliva gnojenja z mineralnim dušikom in žveplom na količino in kakovost dveh sort krušnih pšenic (Olimpija, Vulkan) (Javna služba v poljedelstvu, naloga 2017-2029)
- Preučevanje vpliva kombinacij združene setve različnih hibridov koruze na razvoj, pridelke in parametre pridelkov pri pridelavi koruze za zrnje in silažo (Javna služba v poljedelstvu, naloga 2017-2029)
- Preučevanje rokov žetve sort pšenice v povezavi s kakovostjo in pojavi glivičnih bolezni in sekundarnih metabolitov (mikotoksini) (Javna služba v poljedelstvu, naloga 2017-2029)
- Preizkušanje uporabe podsevkov metuljnic pri pridelavi strnih žit (Javna služba v poljedelstvu, naloga 2017-2029)
