Namen in cilj strokovne naloge:
V praksi nekateri kmetovalci poročajo, da pri kombinirani setvi vsaj dveh različnih hibridov opažajo boljše rezultate pridelave.
Namen naloge je bil preučiti tehnologijo združene setve dveh ali več različnih hibridov koruze (iz različnih FAO skupin) ter ugotoviti njene morebitne prednosti in slabosti glede rasti in razvoja rastlin, pridelka ter kakovostnih parametrov koruze za zrnje in silažo v primerjavi s samostojno setvijo posameznega hibrida. V ta namen je bila v letih 2018–2020 izvedena raziskava, ki je vključevala samostojno setev hibridov Aurelio in Arnauto ter tri različne kombinacije njune združene setve.
Rezultati strokovne naloge:
Spremljali so vpliv kombinacij združene setve različnih hibridov na fenološke in morfološke značilnosti posameznih hibridov ter ovrednotili njihove pridelke. Preučevane kombinacije so bile setev kot mešanica obeh hibridov v vsaki sejalni enoti, setev posameznega hibrida v posamezni sejalni enoti (hibrid A, hibrid B, hibrid A, hibrid B) ter setev dveh sejalnih enot z enim hibridom in dveh sejalnih enot z drugim hibridom (hibrid A, hibrid A, hibrid B, hibrid B).
Leto 2018
Rezultati v letu 2018 nakazujejo, da ni bilo statistično značilne razlike med načini setve. Največji pridelek je bil pri setvi hibrida Aurelio, sledila je združena setev, kjer sta sta bila v dveh zaporednih sejalnih enotah posajena hibrid Aurelio in hibrid Arnauto. Iz rezultatov iz leta 2018 je mogoče povzeti, da kombiniranje več hibridov ni imelo koristi za pridelovalca.
Preglednica 1 prikazuje pridelek (kg/ha) posameznega hibrida in pridelek hibridov v kombinirani setvi v letu 2018
Leto 2019
Rezultati raziskave v letu 2019 so potrdili ugotovitve iz leta 2018. Tako kot v predhodnem letu tudi v letu 2019 med preučevanimi načini setve niso bile ugotovljene statistično značilne razlike. Najvišji pridelek je bil dosežen pri samostojni setvi hibridov Arnauto in Aurelio.
Preglednica 2 prikazuje pridelek (kg/ha) posameznega hibrida in pridelek hibridov v kombinirani setvi v letu 2019
Leto 2020
Rezultati iz leta 2020 prikazujejo, da način setve ni statistično značilno vplival na nobene opazovano lastnosti oziroma merjenih parametrov.
V povprečju treh let so bili največji pridelki doseženi pri samostojni setvi hibridov Aurelio (14.008 kg/ha) in Arnauto (13.493 kg/ha), medtem ko je bilo pri kombiniranih načinih setve zabeleženo rahlo zmanjšanje pridelka. Pri setvi mešanice obeh hibridov je bil v povprečju dosežen pridelek 12.954 kg/ha. Pri setvi po dveh vrstah posameznega hibrida je bil dosežen povprečni pridelek 13.339 kg/ha, pri izmenični setvi, kjer je bila vsaka vrsta posejana z drugim hibridom, pa je bil dosežen povprečni pridelek 12.938 kg/ha.
V letu 2020 je bil poskus izveden tudi na lokaciji v Rakičanu, da bi dodatno preverili ali mogoče drugačno okolje kakorkoli vpliva na rezultate.
Podoben trend je bil ugotovljen tudi v Rakičanu. Pri samostojni setvi hibridov Aurelio in Arnauto sta bila v letu 2020 dosežena pridelka 14.488 kg/ha oziroma 13.377 kg/ha. Pri kombiniranih načinih setve je bilo zabeleženo rahlo zmanjšanje pridelka. Pri setvi mešanice obeh hibridov je bil dosežen pridelek 12.626 kg/ha, pri setvi po dveh vrstah posameznega hibrida 12.699 kg/ha, pri izmenični setvi obeh hibridov po posameznih vrstah pa 11.968 kg/ha. Zmanjšanje pridelka pri kombiniranih setvah je bilo v Rakičanu v letu 2020 izrazitejše kot v Jabljah. Na podlagi rezultatov preizkušnje v Rakičanu je mogoče sklepati, da je zmanjšanje pridelka pri kombiniranih setvah pričakovano tudi v različnih pridelovalnih okoljih ter ni zgolj posledica specifičnih razmer v Jabljah.
Preglednica 3 prikazuje pridelek zrnja in standardna napaka povprečja ter vlaga zrnja ob žetvi glede na kombinacijo združene setve hibridov Aurelio in Arnauto v letih 2018-2020 na lokaciji Jablje.
Na podlagi pridobljenih podatkov ni mogoče potrditi prednosti alternativnih kombinacij setve več hibridov. Nasprotno, rezultati nakazujejo nasprotno kot se v strokovni javnosti pogosto omenja, da je s kombinacijo večih hibridov moč pričakovati večje pridelke zaradi izboljšane oplodnje storžev. Na podlagi rezultatov preizkušanje se priporoča, da je izbira hibrida z večjo rodnostjo ter samostojna setev tega hibrida s stališča ekonomike pridelave bolj smiselni način kot kombinacije setve z drugim hibridom.
Kontakti vodje javne službe v poljedelstvu:
- Ime in priimek vodje javne službe v poljedelstvu: dr. Aleš Kolmanič
- Institucija: Kmetijski inštitut Slovenije
- Naslov institucije: Hacquetova ulica 17
- E-naslov institucije: info@kis.si
- E-naslov vodje javne službe v poljedelstvu: ales.kolmanic@kis.si
Povezave:
Javna služba v poljedelstvu
