Namen in cilj strokovne naloge:
Namen poskus je bil preučiti kako roki žetve pšenice izbranih sort vplivajo na njeno kakovost, pojavnost glivičnih bolezni klasa ter vsebnostjo nekaterih mikotoksinov. Raziskovalci so predpostavili, da bodo izvedli zgodnjo žetev, žetev v optimalnem časi ter dva termina pozne žetve. Datumi žetve so se usklajevali na podlagi vremenskih razmer v posameznem letu. Razlika med roki žetve je bila 10 dni.
Rezultati strokovne naloge:
Leto 2019
Poskus se je začel izvajati z letom 2019. V poskus je vključenih šest sort ozimne pšenice različnih kakovostnih parametrov na katerih se spremlja odziv pridelka in kakovost pridelka ter tudi vsebnosti sekundarnih metabolitov v odvisnosti od časa spravila.
Poskus v obravnavanem letu zaradi težav pri izvedbi vseh predvidenih analiz ni bil dokončno izvrednoten. Kljub temu so bili zbrani podatki o pridelku, vlagi zrnja, vsebnosti surovih beljakovin, sedimentacijski vrednosti ter velikostni strukturi zrnja, ki omogočajo osnovno oceno.
Tabela 1: Vpliv časa žetve na pridelke in vlago zrnja različnih sort krušne pšenice.
Čas žetve je vplival na pridelek in vlago zrnja. Vlažnost zrnja je bila največja ob prvi žetvi in se je pri poznejših rokih izrazito zmanjšala. Pri večini sort so bili najvišji pridelki doseženi v 2. do 4. roku žetve, pri čemer se je odziv razlikoval med sortami.
Tabela 2: Vpliv časa žetve na vsebnosti suhih beljakov in sedimentacijsko vrednost pri različnih sortah krušne pšenice
Pri nekaterih sortah se je z zamikom žetve vsebnost surovih beljakovin nekoliko povečala, pri drugih pa večjih sprememb ni bilo. Sedimentacijska vrednost se je praviloma povečevala do 3. oziroma 4. roka žetve, kar kaže na izboljšanje pekovske kakovosti zrnja pri poznejši žetvi.
Tabela 3: Vpliv časa žetve na delež zrnja v velikostnih razredih pri različnih sortah krušne pšenice
Pri vseh sortah je prevladoval delež zrnja nad 2,2 mm, ki je znašal več kot 94 %. Čas žetve na velikostno strukturo zrnja ni imel večjega vpliva, saj so bile razlike med roki žetve majhne.
Leto 2020
V letu 2020 je bilo izvedeno spravilo in vrednotenje pridelkov v drugem letu trajanja poskusa.
Graf 1: Gibanje pridelka zrnja glede na rok žetve
V letu 2020 se je pridelek zrnja zmanjševal s časom spravila, poznejše kot je bilo spravilo manjši je bil pridelek. Pri večini sort je bilo zmanjšanje pridelka med prvim in zadnjim rokom žetve več kot 50 odstotno. Pridelek se je zmanjšal pri vseh sortah, a pri sorti Bernstein je bilo to zmanjšanje manjše kot pri ostalih sortah, pri sorti Illico pa je bilo največje.
Padec pridelka je bil predvidoma tako izrazit zaradi okoljskih razmer v tem letu. Obilne padavine so spodbudile razvoj glivičnih patogenov na samem zrnju kot tudi mehanske poškodbe (polegi in lomi rastlin, izpadanje oz. izguba zrnja). V primerjavi z letom 2019 (suho vreme v juniju in avgustu) je bilo v letu 2020 izrazito zmanjšanje pridelka.
Graf 2: Gibanje vlage zrnja glede na rok žetve
Vlaga se je zmanjšala od prvega roka do drugega roka, nato pa se je ponovno povečala, kar pripisujemo padavinam.
Med sortami so bile v prvem in drugem roku pričakovane razlike v vlagi (genetsko pogojena ranost sort), poznejša kot je sorta večjo vlago je imela. V tretjem in četrtem roku žetve pa ta razmerja med sortami niso bila več tako jasna.
V letu 2020 se je hektoliterska masa s časom spravila zmanjševala, kar je pričakovano. Hektoliterska masa je med drugim tudi genetsko pogojena, kar je bilo opazno v poskusih. Najbolj kakovostni sorti v poskusih, Bernsterin in Izalco CS, sta imeli v vseh rokih žetve večjo vrednost kot ostale sorte. Nasprotno pa je imela sorta
sorta XT 88.5 R konstantno najmanjšo vrednost. Parameter kakovosti A (min 78 kg/hl) je bil dosežen z vsemi sortami samo pri prvem roku žetve
Podatki v letu 2020 že nakazujejo nekatere trende kaj se dogaja s parametri kakovosti pšenice v odvisnosti od rokov žetve. Največji pridelki so bili doseženi pri vseh sortah v prvem in drugem roku žetve (nad 14 % vlage in optimalen rok žetve). Opazno je, da se beljakovine in sedimentacijske vrednosti s poznejšim spravilom niso zmanjševale oz. so pri nekaterih sortah celo naraščale, kar je skladno z opažanji v letu 2019. Roki žetve prav tako niso vplivali na velikostno strukturo zrnja, praktično vso zrnje je bilo v vseh rokih žetve nad 2,4 mm, kar pomeni, da je bilo s tega stališča v vseh rokih žetve primerno za mlevsko industrijo.
Leto 2021
V letu 2021 je bilo v poskus vključenih šest sort ozimne pšenice različnih kakovostnih parametrov na katerih so spremljali odziv pridelkov in kakovosti pridelka ter tudi vsebnost sekundarnih metabolitov v odvisnosti od časa spravila.
Kontakti vodje javne službe v poljedelstvu:
- Ime in priimek vodje javne službe v poljedelstvu: dr. Aleš Kolmanič
- Institucija: Kmetijski inštitut Slovenije
- Naslov institucije: Hacquetova ulica 17
- E-naslov institucije: info@kis.si
- E-naslov vodje javne službe v poljedelstvu: ales.kolmanic@kis.si
Povezave:
Javna služba v poljedelstvu
