Namen in cilj strokovne naloge:
Zeolit je naravna vulkanska kamnina, ki se uporablja tudi v kmetijstvu, vrtnarstvu, poljedelstvu, vinogradništvu in sadjarstvu. Vsebuje različne okside silicija, kalija, kalcija, magnezija, mangana, natrija in železa. Med drugim ima sposobnost zadrževanja dušikovih spojin, kar je povezano z njegovo selektivno adsorpcijo. Njegova učinkovitost naj bi bila predvsem posledica kemijske in mineralne sestave, velike notranje površine ter mrežaste oziroma skeletaste strukture, ki omogoča vezavo in poznejše sproščanje hranil ter vode. Zeolit tako deluje kot posredovalec in shranjevalec hranil v tleh, hkrati pa zmanjšuje njihovo izpiranje v globlje talne plasti, kjer bi bila rastlinam manj dostopna, ter s tem lahko prispeva k zmanjšanju onesnaževanja podtalnice. Neodvisni rezultati raziskav o uporabi zeolita predhodno v Sloveniji še niso bili na voljo, vendar naj bi njegova uporaba ugodno vplivala tudi na sposobnost rastlin za premagovanje stresnih razmer.
Zaradi ugodnih učinkov zeolita, ugotovljenih v preliminarnem poskusu leta 2018, so se izvajalci javne službe v poljedelstvu odločili za nadaljevanje raziskave v letu 2019 in 2020 na krompirju in koruzi. Spremljali so vpliv uporabe zeolita na fenološke in morfološke značilnosti krompirja ter posameznih hibridov koruze in ovrednotili njihove pridelke.
V času trajanja raziskave so poskusi potekali v v treh zaporednih sezonah v letih 2018-2020 v Rakičanu in Jabljah ter v dveh zaporednih sezonah 2019 in 2020 v Ajdovščini.
Rezultati strokovne naloge:
Leto 2018
Koruza:
V Rakičanu je bilo zaznano statistično značilno povečanje pridelka zrnja z dodajanjem zeolita. V povprečju se je z dodatkom zeolita pridelek povečali za 1,1 t/ha zrnja (preračunan na 14% vlago) oz. za 11,2 %. Med količinami dodanega zeolita ni bilo večjih razlik v pridelku. Vseeno pa je bila vidna razlika med hibridi v pridelkih zrnja in količino dodanega zeolita. Hibrida ‘P9400’ in ‘P9911’ sta svoja »optimalna« pridelka dosegla pri 150 kg/ha zeolita. Večanje količine dodanega zeolita nad 150 kg/ha ni več povečalo pridelka. Hibrid “Stabil” se je razlikoval od preostalih dveh, saj je svoj “optimalni” pridelek dosegel pri 300 kg/ha zeolita. Rezultati predstavljajo obetajoče napovedi za spodbujanje uporabe zeolita.
V Jabljah, kjer so težja tla, dodajanje zeolita ni značilno vplival na nobeno od spremljanih lastnosti v preučevanem letu. Razlike, ki so bile opažene izhajajo samo iz razlik med hibridi in so skoraj zagotovo povezane z različno dolžino rastne dobe. Ob enem sta se pridelek in vlaga povečevala s FAO skupino.
Krompir:
Leto 2019
Koruza:
Poskus je bil izveden na treh različnih lokacijah (Rakičan, Jablje in Ajdovščina) s tremi različnimi hibridi koruze. V nasprotju z rezultati iz leta 2018 v letu 2019 izvajalci javne službe v poljedelstvu niso opazili, da bi dodajanje zeolita značilno vplivalo na povečanje pridelkov. Razlike, ki so jih opazili med hibridi, so bile verjetno povezane z različno dolžino rastne dobe. Ugotovili so, da sta se pridelek in vlaga (podatek ni prikazan) povečevala glede na FAO-skupino. Največji povprečni pridelek so opazili pri najpoznejšem hibridu »P9911« (10,3 t/ha, 14 % vlage). V Jabljah so opazili prisotnost interakcije, ki nakazuje, da so se hibridi različno odzivali na količine dodanega zeolita, vendar ocenjujejo, da je bil vpliv te interakcije zanemarljiv.
Koruza – podrobnejši rezultati v preglednici
Krompir:
Pri krompirju so poskus izvedli na dveh različnih lokacijah, oba v faktorskem poskusu s 6 obravnavanji v 5 ponovitvah v naključnem bloku. (36 gomoljev na parcelico). V poskusu so uporabili 2 sorti krompirja, 2 različni debelini zeolita in kontrolo. En poskus s sortama KIS Slavnik in KIS Sora je potekal na težjih tleh v Lahovčah, drugi pa na lažjih tleh v Jabljah s sortama KIS Savinja in KIS Krka. Uporabili so dve frakciji zeolita, pri obeh pa uporabili količino 500 kg/ha, ki so jo aplicirali ob sajenju.
Pri zgodnji sorti KIS Slavnik so ugotovili statistično značilno povečanje pridelka v primerjavi s kontrolo pri uporabi 500 kg/ha grobega zeolita. Povečanje je bilo ugotovljeno predvsem zaradi povprečno 1,3 gomolja več na rastlino, medtem ko se povprečna teža gomoljev ni statistično značilno zmanjšala. Pri uporabi finega zeolita niso ugotovili razlik med obravnavanjem in netretirano kontrolo.
Pri pozni sorti KIS Sora med netretirano kontrolo in obravnavanjem z grobim zeolitom niso ugotovili statistično značilnih razlik, medtem ko je bilo pri obravnavanju s finim zeolitom ugotovljen značilno nižji pridelek. Zmanjšanje pridelka je bilo predvsem posledica manjše povprečne teže gomoljev, medtem ko je število gomoljev na rastlino ostalo enako.
Krompir – podrobnejši rezultati v preglednici
Leto 2020
Koruza:
Povečanje pridelka z dodajanjem zeolita so opazili v Rakičanu in Ajdovščini, medtem ko v Jabljah uporaba zeolita ni vplivala na pridelek. V Rakičanu se je pridelek med kontrolo in obravnavanjem z dodatkom 500 kg/ha zeolita statistično značilno razlikoval; s 500 kg/ha zeolita so je v povprečju povečal pridelek suhega zrnja za približno 10 %, oziroma za 1050 kg/ha na leto. Pri drugih količinah zeolita se je pridelek povečali za približno 7 %, vendar povečanje ni bilo statistično značilno. V Ajdovščini z dodajanjem različnih količin zeolita pridelka niso statistično značilno povečali, vendar so opazili trend povečanja. Pridelki pri obravnavanjih z zeolitom so bili v povprečju za 4,4 % večji kot pri kontroli, predvsem pri količini 150 kg/ha in 500 kg/ha zeolita. V Jabljah, kjer prevladujejo težja tla, učinkov zeolita na povečanje pridelka niso ugotovili, zato sklepajo, da dodajanje zeolita v odmerkih do 500 kg/ha pri pridelavi koruze v primerljivih pedoklimatskih razmerah ni smiselno.
Čeprav se je suša v poskusih pojavila le enkrat, so v Rakičanu in Ajdovščini z uporabo zeolita v vseh letih dosegli povečanje pridelka, kar nakazuje, da je njegova uporaba povezana s povečanim pridelkom tudi v različnih vremenskih razmerah, kar je pomembno za pridelovalno prakso, saj bi zeolit lahko uporabili kot ukrep v pričakovanju nepredvidljivih sušnih razmer.
Na podlagi linearnih povezav med uporabo zeolita in pridelkom sklepajo, da bi lahko pri nekaterih hibridih z uporabo večjih količin zeolita dosegli še višje pridelke zrnja. Rezultati nakazujejo pozitivne učinke uporabe zeolita pri pridelavi koruze v nekaterih pedoklimatskih razmerah. Zaradi specifične zasnove raziskave in heterogenih vremenskih razmer v obdobju vegetacije pa niso mogli zanesljivo opredeliti mehanizma, s katerim je zeolit vplival na povečanje pridelka zrnja, niti določiti, kako bi bilo mogoče ta učinek najučinkoviteje izkoristiti v pridelovalni praksi.
Krompir:
V Jabljah so izvedli poskus z uporabo zeolita pri pridelavi krompirja, ki je vključeval šest obravnavanj v petih ponovitvah. V poskusu so primerjali dve sorti krompirja, KIS Savinjo in KIS Krko, v kombinaciji s tremi režimi dodajanja zeolita: kontrolo brez dodanega zeolita ter odmerkoma 500 kg/ha in 1000 kg/ha.
Ugotovili so, da je imela sorta KIS Savinja statistično značilno večji pridelek gomoljev kot sorta KIS Krka. Dodajanje zeolita na splošno ni statistično značilno vplivalo na pridelek gomoljev pri obravnavanih sortah, čeprav so pri sorti KIS Savinja največji pridelek dosegli pri kontroli, pri sorti KIS Krka pa je bil pridelek pri kontroli najmanjši
Kontakti vodje javne službe v poljedelstvu:
- Ime in priimek vodje javne službe v poljedelstvu: dr. Aleš Kolmanič
- Institucija: Kmetijski inštitut Slovenije
- Naslov institucije: Hacquetova ulica 17
- E-naslov institucije: info@kis.si
- E-naslov vodje javne službe v poljedelstvu: ales.kolmanic@kis.si
Povezave:
