Namen in cilji projekta:
Vsebina projekta se nanaša na vzpostavitev izboljšane tehnologije reje drobnice za namen doseganja izenačene kakovosti mesa drobnice s ponudbo konfekcijskih kosov in izdelkov. Tekom projekta je želja razviti izboljšano tehnologijo reje in inovativne proizvode iz mesa drobnice. Inovativnejša ponudba konfekcijskih kosov in proizvodov iz mesa drobnice bi omogočila, s pomočjo analize trgov, vzpostavitev novega modela delovanja na področju trženja mesa in izdelkov iz mesa drobnice.
V okviru projekta bodo za doseganje zastavljenih ciljev, na 7-ih kmetijah, ki so članice partnerstva potekali praktični preizkusi izboljšane tehnologije reje. Na podlagi rezultatov praktičnih preizkusov iz prvega leta trajanja projekta, bi v drugem letu poiskali rešitve za izboljšano tehnologijo reje, ki bi omogočala ekonomično prirejo po kakovosti izenačene jagnjetine. V praktičnih preizkusih na kmetijah bodo aktivno vključeni kmetijski svetovalci na različnih področjih.
CILJI:
- Razvoj izboljšane in trajnostno naravnane tehnologije reje drobnice
- Razvoj konfekcioniranja klavnih trupov in predelava
- Ozaveščanje potrošnika preko promocije mesa drobnice
- Razvoj direktne prodaje končnemu potrošniku, gostincem
- Izmenjava izkušenj v zvezi s tehnologijo reje in trženjem, skupna izobraževanja
Rezultati:
V praksi so preverili naslednje nove tehnologije reje jagnjet
- pitanje odstavljenih jagnjet na paši in v hlevu,
- vpliv zgodnjega odstavljanja jagnjet,
- vpliv gospodarskega križanja in pitanja jagnjet na večjo telesno maso ob zakolu,
- vpliv pasme in spola na klavne lastnosti in kakovost mesa.
Ocena izvedljivosti prenosa predlagane rešitve v prakso
Vse izboljšane tehnologije reje lahko uporabi večina rejcev po celotni Sloveniji, predvsem pa tisti, ki redijo oplemenjeno jezersko-solčavsko in jezersko-solčavsko pasmo. Nove tehnologije reje so uporabne tudi za rejce mlečnih lokalnih pasem (gospodarsko križanje). Pitanje odstavljenih jagnjet na paši je izvedljivo tudi v drugih območjih širom po Sloveniji ob rabi razširjenih pasem za prirejo mesa, kot sta oplemenjena jezersko-solčavska pasma, avtohtona jezersko-solčavska pasma in križanci s texel. Predlagana tehnologija pitanja jagnjet na paši omogoča hitrejšo rast in boljšo kakovost mesa. Z razširitvijo te tehnologije med rejci bi lahko izenačili kakovost klavnih trupov glede mesnatosti in zamaščenosti.
- Zgodnja odstavitev jagnjet, kot predlagana rešitev za doseganje boljših klavnih lastnosti je zahtevnejša tehnologija reje in je primerna za izkušene rejce, ki imajo dovolj prostorske kapacitete in kakovostno pridelano krmo.
- Uvedba gospodarskega križanja lokalnih pasem z specializiranimi mesnimi pasmami je izvedljiva širom po Sloveniji in je najenostavnejši način izboljšanja klavnih lastnosti, kot tudi hitrosti rasti. Ta način tehnologije reje je izjemno dobro prenosljiv v prakso, še posebej na območju Krasa.
Problemi, posebnosti pri prenosu predlaganih rešitev v prakso:
- Pri pitanju odstavljenih jagnjet na paši lahko za rejce predstavlja oviro strm teren, saj na strmih in nedostopnih teren le s težavo postavimo krmilnike in s težavo dnevno dostopamo do krmilnikov. Dodatna izdelava krmilnikov in dnevna krmljenje ter nakup krmila nedvomno rejcem predstavlja dodaten strošek.
Pri uvedbi zgodnjega odstavljanja jagnjet in pitanja v hlevu je konzumacija krmil dokaj visoka (1.325 g/jagnje/dan) in za rejca predstavlja dodaten strošek. - V kolikor je pitanje intenzivno in se izvaja le kratko obdobje v fazi hitre rasti jagnet je lahko takšno pitanje cenejše od dokrmljevanja jagnjet, ki poteka manj intenzivno vendar daljše obdobje.
- Pri uvedbi in razširjanju gospodarskega križanja ni posebnih problemov. Edini problem predstavlja dobava plemenjakov terminalne pasme plemenjaka ”ovna”, saj je potrebno organizirati uvoz, kar predstavlja večji input.
Koristi predlaganih rešitev za kmetijsko gospodarstvo finančne ali ekonomske koristi:
- Pri pitanju odstavljenih jagnjet na paši ob hkratnem koriščenju travne ruše izboljšamo prirast, izkoristimo obdobje hitre zmogljivosti rasti ter izenačimo kakovost klavnih trupov, izboljšamo klavnost in mesnatost, pitamo na večjo telesno maso ob zakolu, kar rejcu omogoča tudi rabo klavnega trupa za konfenkcionirane in prodajo manjših porabniških kosov.
- Z gospodarskim križanjem povečamo prirast, izboljšamo mesnatost, zmanjšamo zamaščenost, izboljšamo klavnost, izboljša se tudi delež več vrednih osnovnih makrokonfekcijskih kosov mesa. Pri vseh izboljšanih tehnologijah reje jagnjet povečamo izboljšamo hitrost rasti, povečamo mesnatost in klavnost. Zaradi večje klavnosti in težjih klavnih trupov ima rejec lahko večji izplen mesa in končno večjo ekonomsko korist.
Z vsemi predlaganimi rešitvami lahko izenačimo kakovost klavnih jagnjet ter tako povečamo količino po kakovosti izenačenih klavnih jagnjet razpoložljivih za trg. Z večjo ponudbo kakovostnih jagnjet lahko vplivamo na klavniško-predelovalno industrijo in povečamo zanimanje po predelavi mesa drobnice in distribucijo v trgovinske verige. Predvsem gre za pozitivne lastnosti, ki prinesejo boljšo mesnatost, manjšo zamaščenost, težje klavne trupe pri manjši starosti, odlično kakovost mesa
Vplivi predlaganih rešitev na okolje
Izboljšane tehnologije reje jagnjet nimajo obremenilnega vpliva na okolje. Tehnologije reje zajemajo tako hlevsko, kot tudi pašno reje drobnice in vključujejo trajnostne načine reje. Tehnologije reje bodo še naprej pomagale ohranjati kmetijsko krajino kultivirano, še posebej na območjih OMD. Z razširjanjem tehnologije zgodnje odstavitve jagnjet je pričakovano povečanje prireje jagnjet/kozličev na ovco, saj tehnologija omogoča hitrejši spolni cikel, hitrejšo ponovno brejost in celo večja gnezda, kar pomeni večje število rojenih jagnjet na ovco na leto.
Izboljšane tehnologije reje jagnjet temeljijo na tradicionalnem in trajnostnem načinu reje s pašo v sezoni in hlevsko rejo v času zime, brez umetnega dognojevanja in s pridelavo voluminozne krme na sonaraven način. Takšna reja zmanjšuje negativen vpliv kmetijstva na kemijsko stanje površinskih in podzemnih voda.
Izboljšane tehnologije reje omogočajo rabo različnih pasem drobnice ter tako pripomorejo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Predlagane rešitve tehnologij reje bodo prispevale k prehodu na trajnejše nizkoogljično gospodarjenje, saj so naravnane k učinkoviti rabi virov in varovanju ter izboljševanju kakovosti okolja. Nekoliko bolj intenzivne a še vedno trajnostno naravnane tehnologije reje drobnice bodo povečale prirejo kakovostnega mesa ter tako povečale samooskrbo s hrano.
Gradivo:
Kontakt vodilnega partnerja:
- ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: viš. pred. dr. Angela Cividini
- institucija: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
- naslov institucije: Jamnikarjeva 101, Ljubljana
- e-naslov institucije: info@bf.uni-lj.si
- e-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: angela.cividini@bf.uni-lj.si
Ostali projektni partnerji:
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Celje
- Višja strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem Bled
- Klavnica Mereče (Robert Vrh s.p.)
- Tatjana Čop, Odnosi z javnostjo s.p.
- Uroš Macerl (kmetija)
- Urh Macerl (kmetija)
- Roman Savšek (kmetija)
- Franc Sevčnikar (kmetija)
- Andrej Sedmak (kmetija)
- Timotej Kovač (kmetija)
- Miran Zmrzlak (kmetija)
