|
|
Pozdravljeni, !
|
|
|
Jesen je v polnem razmahu, z njo pa prihajajo nove priložnosti za pridobivanje znanja in izmenjavo dobrih praks. V oktobrskem novičniku AKIS predstavljamo aktualne novice, strokovne vsebine ter navdihujoče projekte in pobude s področja kmetijstva.
|
Vabljeni tudi na Portal znanja, kjer lahko najdete uporabna gradiva, ki so bila pripravljena v okviru usposabljanj in projektov.
|
|
Ekipa Koordinacijskega telesa za sistem AKIS,
|
|
Ministrstvo za kmetijstvo
|
|
|
|
|
AKIS V SLOVENIJI
|
|
|
|
|
IRP38 Robot4plants - Prva avtonomna robotska setev koruze v Sloveniji
V okviru konzorcija IRP38 – AKIS partnerstvo za uvedbo digitalnih in robotskih tehnologij v rastlinsko pridelavo (Robot4Plants) so izvedli prvo avtonomno robotsko setev koruze v Sloveniji. Prispevek predstavlja inovativno tehnologijo avtonomnega poljskega robota AgXeed AgBot 2.055 W4, njegove tehnične značilnosti ter praktične izkušnje kmeta pri uporabi robotske setve, od prvega prehoda po njivi do končne žetve.
|
|
|
|
|
|
|
Nujnost nadaljnje krepitve prenosa znanja in inovacij do kmetov
|
|
|
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bil v torek, 10. marca 2026, izveden skupni in razširjeni sestanek t. i. skupnosti praks za krepitev znanja in inovacij v živinoreji in rastlinski pridelavi v okviru projekta modernAKIS. Razpravljali so o nujnosti nadaljnje krepitve prenosa znanja in inovacij do kmetov. Slovenija ima vzpostavljen relativno razvejan sistem podpor in institucij, ki ustvarja, …
|
|
|
|
|
Digitalizacija kmetijstva: brez znanja tudi najboljša tehnologija ne pomaga
|
Digitalizacija kmetijstva ni več vprašanje prihodnosti. Sodobni stroji zbirajo velike količine podatkov, senzorji spremljajo stanje tal, rastlin in živali, sistemi za precizno kmetovanje omogočajo natančnejšo uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, avtomatizacija pa lahko prevzame del ponavljajočih se opravil. Kmetijstvo se spoprijema s podnebnimi spremembami, višjimi okoljskimi zahtevami, pomanjkanjem delovne sile ter pritiski na produktivnost in konkurenčnost. Sodobne tehnologije lahko pomagajo, vendar le, če jih kmetovalec zna pravilno uporabljati
|
|
Podatki, senzorji in roboti sami po sebi ne prinašajo boljših odločitev; ključ je v ljudeh, ki jih znajo povezati s prakso in ekonomiko kmetije.
|
|
|
|
|
|
Prikaz načrtovanja gojenja in obnove nasadov gomoljk (tartufov) na demonstracijskih nasadih kmetij
|
Na kmetiji pri Andrejevih v Narinu je bila organizirana delavnica, na kateri so na podlagi preverjenih dobrih praks in dosedanjih rezultatov projektov Cosmos, FarmBioNet ter EIP-Agri predstavili proces načrtovanja in gojenja gomoljk (tartufov) v mešanih, večfunkcijskih nasadih na manj produktivnih kmetijskih zemljiščih v Sloveniji. Glavni namen omenjenih projektov je podpora biodiverziteti prijaznega kmetovanja (FarmBioNet), spodbujanje in optimizacija inovativnih kmetijsko-gozdarskih sistemov pridelave v Sredozemlju z uporabo gomoljk (Cosmos).
|
|
|
|
|
|
Terenska delavnica v okviru EIP: Trajnostna pridelava in predelava manj razširjenih beljakovinskih rastlin kot rastlinske alternative živalskim beljakovinam
Na terenskem srečanju v okviru projekta EIP so si udeleženci ogledali poskus pridelave visokega fižola Sivček v žičnici hmeljišča ter primerjali učinke uporabe foliarnih pripravkov. Predstavljeni so bili rezultati poskusa, program foliarnega gnojenja in uporaba bakterijskih pripravkov v koruzi. Ogledali so si tudi koruzo, ki jo je v začetni rasti močno poškodovala toča. Pogovor je bil namenjen poškodbam, ukrepom po toči in okrevanju posevka, ob enem je bila pozornost namenjana tudi izmenjavi izkušenj glede pridelave zrnatih stročnic.
|
|
|
|
|
|
|
Javna služba v vrtnarstvu: Ogled in predstavitev poskusov z zelenjadnicami na IC Jablje (KIS)
|
Sodelavci Javne službe v vrtnarstvu so v sodelovanju z Javno službo zdravstvenega varstva rastlin ter IRP38 – PRIRAST pripravili zanimiv in vsebinsko bogat program v okviru katerega so udeleženci spoznali rezultate poskusov ter aktualne teme s področja pridelave zelenjadnic.
|
|
|
|
|
|
|
IRP38 CLIMAGROW / PRIRAST - Obvladovanje vse izrazitejših posledic podnebnih sprememb
|
Na poskusnem polju Kmetije Burger v Lahovčah–Spodnjem Brniku je potekal strokovni dogodek, namenjen predstavitvi novih pristopov k desikaciji oziroma uničevanju krompirjeve cime ter prilagajanju pridelave krompirja vse izrazitejšim posledicam podnebnih sprememb. Dogodek je povezal pridelovalce krompirja, raziskovalce in strokovnjake, ki so predstavili praktične izkušnje ter rezultate dela v okviru operacij PRIRAST in CLIMAGROW ter ciljnega raziskovalnega projekta Razvoj trajnostnega načina desikacije krompirjeve cime.
|
|
|
|
|
|
V Ormožu so odprli peto fazo obstoječega namakalnega sistema
|
Minister Janez Cigler Kralj je poudaril, da so namakalni sistemi naložba v prihodnost slovenskega kmetijstva in zanesljivo oskrbo s hrano. Občina je evropska sredstva pridobila iz intervencije IRP13 – izgradnja namakalnih sistemov, namenjenih več uporabnikom. S tem projektom se skupna površina kmetijskih zemljišč, vključenih v namakalni sistem na območju občine Ormož, povečuje na več kot 1.000 hektarjev.
|
|
|
|
|
|
|
Predstavitev prihodnosti kmetijstva tistim, ki jo bodo soustvarjali
|
Na IC Jablje (KIS) so v 9. 10. 2026 dijakom Kmetijske šole Grm in Biotehniške gimnazije predstavili sodobne tehnologije, ki že danes spreminjajo kmetijstvo. Na praktičnih prikazih so udeleženci spoznali kmetijsko robotiko in avtomatizacijo, digitalizacijo in spremljanje tal, sodobne sisteme namakanja ter obnovljive vire energije za energetsko samozadostnost kmetij. Predstavitev je potekala v okviru projektov Robot4Plants, LIFE4ADAPT, Ecoloop in Manurefinery.
|
|
|
|
|
|
IRP38 STRIP - Prenos znanja s pomočjo praktičnih delavnic
|
V okviru Konzorcija institucij znanja IRP38 STRIP so svoje znanje in izkušnje prenesli med dijake kmetijskih šol. Na petih praktičnih delavnicah so dijaki BTŠ Maribor in ŠC Šempeter odkrivali, kako lahko znanost, nove tehnologije in sodobni načini pridelave prispevajo k prihodnosti kmetijstva. Spoznavali so digitalizacijo v trajnih nasadih, preizkusili nedestruktivne metode merjenja kakovosti plodov, raziskovali posebnosti pridelave jagodičja v zavarovanih prostorih ter se seznanili z različnimi pristopi breztalne pridelave rastlin.
|
|
|
|
|
|
|
Mesna konferenca 2026 - Prehranska varnost ni samoumevna: prihodnost slovenske mesne verige
|
Konferenca bo potekala 19. novembra 2026, na Gospodarski zbornici Slovenije. Dogodek bo združil predstavnike mesne industrije, živinoreje, trgovine, stroke in odločevalcev ter odprl razpravo o ključnih izzivih in priložnostih slovenskega agroživilskega sektorja. Strokovna predavanja in panelne razprave bodo osvetlile prihodnost slovenske mesne verige, vlogo živinoreje pri zagotavljanju prehranske varnosti ter trende, ki bodo oblikovali evropski mesni sektor.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Končno poročilo Fokusne skupine: "Innovative on-farm energy production systems"
|
Fokusna skupina je raziskala, kako lahko obnovljivi viri energije na kmetijah povečajo sposobnost preživetja kmetij, energetsko avtonomijo in trajnost v raznolikih evropskih kontekstih. Opredelila je vrsto obetavnih energetskih rešitev na kmetijah – zlasti bioplin, sončno energijo, vključno z agrovoltaiko, in vetrno energijo – ki kmetom ponujajo znatne koristi, če so prilagojene lokalnim razmeram. Te tehnologije lahko zmanjšajo stroške energije, diverzificirajo dohodek in zmanjšajo emisije, vendar njihovo široko uporabo trenutno omejujejo ovire, kot so visoke potrebe po začetnih naložbah, ozka grla pri dostopu do omrežja, zapleteni predpisi in vrzeli v znanju.
|
|
|
|
|
|
Zaključek fokusne skupine: "Forestry and forest health: new and emerging pests and diseases"
Na voljo so zaključki fokusne skupine Evropske SKP mreže, ki je obravnavala vprašanje, kako povečati odpornost evropskih gozdov na nove in porajajoče se škodljivce ter bolezni. V skupini je sodelovala tudi strokovnjakinja iz Slovenije. Ključne ugotovitve fokusne skupine so, da med največje grožnje evropskim gozdovom sodijo globalizacija trgovine in potovanj, podnebne spremembe ter vse pogostejši vnosi invazivnih škodljivcev in povzročiteljev bolezni. Za krepitev odpornosti gozdov je ključnega pomena prilagodljivo in trajnostno gospodarjenje z gozdovi.
|
|
|
|
|
|
|
EUFRAS Coffee Break: "Meaning Weeds, Moving Beyond Herbicides"
|
Vabljeni na spletno predavanje v okviru
|
|
EUFRAS Coffee break z naslovom Managing Weeds, Moving Beyond Herbicides (Obvladovanje plevelov – korak naprej od herbicidov). Spletno predavanje bo potekalo v četrtek, 29. 10. 2026 ob 10. uri preko spletne platforme ZOOM. Na spletnem srečanju bodo predstavljeni agroekološki pristopi k obvladovanju plevelov v okviru projekta GOOD ter njihova uporaba v agroekoloških sistemih po vsej Evropi. Udeleženci bodo spoznali praktične primere iz živih laboratorijev (Living Labs) projekta.
|
|
|
|
|
|
|
PORTAL ZNANJA - PREDSTAVLJAMO SLOVENSKE RAZISKAVE IN INOVACIJE
|
|
|
|
|
|
|
|
EIP projekt: Ohranjanje skrivališč in bivališč podpornih organizmov za zagotavljanje vrstne pestrosti, ekosistemskih storitev, varovanja naravnih virov in izboljšanja potenciala kmetijskih zemljišč, v luči prilagajanja prihajajočih podnebnih sprememb
|
|
|
Slika: Bivališče za podporne organizme (Avtor: 2DOM d.o.o)
|
|
|
|
|
|
|
Obdobje trajanja projekta: 2022 – 2025
|
Podporni organizmi so živali in druga živa bitja, ki nehote pomagajo kmetu, sadjarju, vrtičkarju pri njegovem delu, a so pogosto prezrti. Mednje sodijo ptice (ptice pevke, ujede, sove), žuželke (medonosna in divje čebele, čmrlji, muhe trepetavke, metulji, hrošči), netopirji, ježi, plazilci (kuščarji, kače), dvoživke (žabe, krastače, pupki), deževniki idr. Odvisni so od različnih habitatov in drugih elementov, ki jih v prostoru ohranja ali vnese človek. Zaradi njegovega delovanja (spremembe rabe kmetijskih zemljišč zaradi intenzifikacije ali opuščanja) in vse bolj očitnih podnebnih sprememb, se njihov življenjski prostor spreminja ali celo izginja. Glavni namen projekta je zato bil razvoj modela umeščanja različnih elementov kot bivališč in skrivališč podpornih organizmov ter vzdrževanja njihovih življenjskih prostorov.
|
|
Na podlagi ogledov začetnega stanja in pogovorov z lastniki (potrebe, razvojne usmeritve) je bil pripravljen načrt umeščanja različnih elementov kot so bivališča in skrivališča podpornih organizmov. Na vsakem kmetijskem gospodarstvu so bile na novo umeščene lesene in glinene gnezdilnice ter lesene netopirnice ter obnovljeni oz. ustrezno urejeni elemente, ki so bili že prisotni na posameznem KG (npr. kupi skal, odmrla drevesa in druga lesna biomasa, drevesni osamelci, manjši vodni kali; na določenih KG so bili nekateri od teh elementov umeščeni na novo). Na določena KG so bili umeščeni tudi hoteli za čmrlje, žuželke in metulje ter T-drogovi za ujede. Za zagotavljanje prisotnosti podpornih organizmov na KG je potrebno redno vzdrževanje in obnavljanje njihovih bivališč in skrivališč.
|
|
|
|
CRP: Podpora na dejstvih utemeljeni kmetijski politiki v Sloveniji: krepitev osnovnega FADN in podpora prehodu FSDN (V5 - 2229)
|
|
|
|
|
Obdobje trajanja projekta: 2022 – 2024
|
|
Računovodstvo v kmetijstvu se izvaja preko Mreže za podatke o trajnostnosti kmetij (angleško Farm Sustainability Data Network - FSDN). Mreža FSDN je nadgradnja Mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev (angleško Farm Accountancy Data Network - FADN). Osnovni namen projekta je bil pravočasno, sistematično in strokovno podpreti prehod FADN v FSDN v Sloveniji in prispevati h krepitvi osnovnega sistema FADN in k povečanju analitične vrednosti in relevantnosti podatkovne baze FADN (in v prihodnje FSDN), da bi bila v kakovostno podporo pri odločanju v kmetijstvu. V okviru projekta so bile pripravljene strokovne podlage za prehod sistema FADN v FSDN ter predlagane izboljšave na področju zbiranja, obdelave in uporabe podatkov. Med ključnimi rezultati so razvoj analitične podatkovne baze, priprava kazalnikov trajnostnosti kmetijskih gospodarstev in nadgradnja povratnih informacij za kmetije. Projekt je izpostavil tudi pomen digitalizacije, povezovanja podatkovnih baz ter krepitve kakovosti in analitične vrednosti podatkov, ki bodo v prihodnje pomembna podpora odločanju v kmetijstvu, temelječemu na podatkih.
|
|
|
|
|
|
|
Predstavitev: Javna služba v hmeljarstvu
|
|
|
|
|
|
|
|
Obdobje izvajanja : 2026 – 2028
|
Nosilec javne službe : Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
|
Javna služba v hmeljarstvu ima ključno vlogo pri ohranjanju in nadaljnjem razvoju slovenskega hmeljarstva, ki se ponaša z več kot 150-letno tradicijo in pomembnim položajem na svetovnem trgu hmelja. Njeno poslanstvo je zagotavljanje strokovne podpore pridelovalcem ter razvoj novih znanj, tehnologij in sort, ki omogočajo konkurenčno, kakovostno in trajnostno pridelavo hmelja. Njene aktivnosti so usmerjene v razvoj novih sort hmelja, uvajanje inovativnih pridelovalnih tehnologij, spremljanje škodljivih organizmov ter izboljševanje kakovosti in konkurenčnosti slovenskega hmelja. Javna služba izvaja žlahtnjenje hmelja, preizkuša domače in tuje sorte, razvija tehnološke rešitve za pridelavo in predelavo hmelja, spremlja zdravstveno stanje nasadov ter zagotavlja opazovalno-napovedovalno službo.
|
žPomemben del njenega dela predstavljata tudi prenos znanja v prakso in redno obveščanje pridelovalcev o aktualnih strokovnih priporočilih, rezultatih raziskav ter novostih na področju hmeljarstva. S svojim delovanjem prispeva k trajnostnemu razvoju panoge.
|
|
|
|
|
|
NAPOVEDNIK
|
različni termini in lokacije
|
16. oktober, kmetija Jure Podobnik in na daljavo
|
21. oktober, Biotehniški center Naklo
|
22. oktober, kmetija Šifrer v Ledinah na Žabniškem polju.
|
29. oktober, spletno predavanje preko platforme ZOOM
|
12.-13. november, Radenci
|
19. november, Celjski sejem
|
23. in 24. november, Zreče
|
28.-29. januar, Rogaška Slatina
|
|
|
|
|
JAVNI RAZPISI za področje AKIS
|
|
|
|
|
|
|
|
|
V elektronskih novicah AKIS delimo novice z evropskega, nacionalnega in lokalnega nivoja, ki se navezujejo na sistem znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS - Agricultural Knowledge and Innovation System). Izhajajo enkrat mesečno, vsak tretji četrtek v mesecu.
|
Svoje prispevke, ki želite, da jih delimo med bralce, nam pošljite po e-pošti na akis.mkgp@gov.si.
|
|
Za vsebino e-novic AKIS je odgovorno koordinacijsko telo za AKIS, ki deluje v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo.
|
|
|
|
|
|
|
