|
|
Pozdravljeni, !
|
|
|
September prinaša začetek jesenskih opravil in priložnost za pregled letošnje sezone. V tokratnem novičniku AKIS predstavljamo aktualne vsebine, strokovne nasvete ter zanimive projekte in pobude za podporo razvoju kmetijstva.
|
Vabljeni tudi na Portal znanja, kjer lahko najdete uporabna gradiva, ki so bila pripravljena v okviru usposabljanj in projektov.
|
|
Ekipa Koordinacijskega telesa za sistem AKIS,
|
|
Ministrstvo za kmetijstvo
|
|
|
|
|
AKIS V SLOVENIJI
|
|
|
|
Pridelava fižola Majdin (IRP38 Konzorcij institucij znanja KEKS)
|
V avgustu so v okviru projekta IRP38 KEKS obiskali kooperanta, Ekološko kmetijo Rozmarič iz Veržeja, kjer že peta generacija družine Rozmarič vztraja pri ekološkem in sonaravnem kmetovanju. Na ogled so bili posevki fižola sorte "Majdin". Posevek je bil v zelo dobrem zdravstvenem stanju, z zdravimi in vitalnimi listi, cvetovi in stroki. Še posebej pozitivna je njegova odpornost na sušo in visoke temperature. Prav takšni posevki nam dajejo dragocene informacije o tem, kako se lahko s primernimi sortami in sonaravnimi pristopi bolje prilagajamo spreminjajočim se podnebnim razmeram.
|
|
|
|
|
|
Stacionarni vkopani namakalni sistem omogoča boljši izkoristek namakanja (projekt EIP)
|
V Gorišnici so kmetom in kmetijskim strokovnjakom predstavili prvi stacionarni vkopani namakalni sistem pri nas, ki omogoča boljši izkoristek namakanja in s katerim so poleti poskusno namakali koruzo. Oprema, preizkušanje in predstavitve se izvajajo v okviru EIP projekta Inovativno namakanje za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam ob trajnostnem varovanju tal in vodnih virov.
|
|
|
|
|
|
Digitalizacija v kmetijstvu: od izkušenj k podatkom
|
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je v okviru sejma Agra pripravila predstavitev digitalnih orodij za podporo kmetijstvu, katere namen je bil poleg predstavitve rešitev spodbuditi tudi razpravo in sodelovanje med udeleženci.
|
Jasno postaja, da digitalizacija ni nadomestilo, temveč nadgradnja klasičnih kmetijskih praks. Odločanje se vse bolj premika od izkušenj k podatkom – z natančnim kmetijstvom, senzorji in GPS tehnologijo – evidence pa se vodijo elektronsko. Svetovalec pri tem dobiva novo vlogo: postaja povezovalec podatkov in tehnologij.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Natečaj AGRObiznis Hi-tech 2026
Z natečajem Časnik Finance išče ponudnike in uporabnike visokotehnoloških rešitev za učinkovito in do okolja prijazno pridelavo in predelavo hrane pri manjši porabi naravnih virov, energentov (električna in toplotna) in osnovnih resursov kot so: gnojila, FFS, voda in pogonska goriva kmetijske mehanizacije.
|
|
|
|
|
|
|
|
Agrobiznis Hi-tech konferenca: Pametno kmetijstvo v praksi: tehnologije, ki že spreminjajo kmetije
|
Na 11. Agro Hi-tech konferenci 18. novembra na Celjskem sejmu bo govor o tehnologijah, ki imajo praktičen pomen za razvoj sodobnega kmetijstva, pa tudi o zaupanju, odgovornosti in novih znanjih, ki jih prinašajo.
|
|
|
|
|
|
Razpis za izbor najbolj inovativnih živil leta 2027
|
V tokratnem izboru bo Institut za nutricionistiko nagradili najbolj inovativna živila, proizvedena v Sloveniji in uvedena na tržišče v zadnjem letu. Vabijo vse proizvajalce živil v Sloveniji, od najmanjših turističnih kmetij pa do velikih živilskih podjetij. V poštev pridejo vsi izdelki, ki jih ureja živilska zakonodaja, tudi pijače, z izjemo alkoholnih in žganih pijač. Pobude sprejemajo do 30. novembra 2026.
|
|
|
|
|
|
|
Rastlinski genski viri so ključ pri prilagajanju na podnebne spremembe in odpornosti kmetijstva
|
Letošnji, že deseti posvet, je bil jubilejen, saj ga je zaznamovala tudi 30. obletnica organiziranega nacionalnega ohranjanja rastlinskih genskih virov (RGV) v Sloveniji. Naloge Slovenske rastlinske genske banke od leta 2018 izvaja Javna služba nalog rastlinske genske banke, ki hrani in vzdržuje 5.576 vzorcev RGV. Sodelavci javne službe so na posvetu predstavili dosežke dosedanjega dela ter prihodnje usmeritve na področju ohranjanja, vrednotenja in trajnostne rabe RGV.
|
|
|
|
|
|
Usposabljanje kmetov 2026-2027 v okviru SKP
|
V okviru skupne kmetijske politike, intervencija IRP32 Izmenjava znanja in prenos znanja, se pripravlja nov krog usposabljanj za kmete za leto 2026. Uspsoabljanja so namenjena upravičencem iz naslova intervencij dobrobit živali, KOPOP, ekološko kmetovanje in mladi kmetje. Na sklop uposabljanja s področja drugih vsebin s področja kmetijstva, gozdarstva in živilske predelave pa je odprto tudi drugim zainteresiranim. Termini usposabljanj se posodabljajo po sklopih.
|
|
|
|
|
|
|
Gradnja odpornosti na podnebne spremembe: Študijski obisk v Sloveniji prikazuje moč biostimulansov in natančnega kmetijstva
Maja 2026 je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije gostila mednarodni STRATUS križni obisk, ki je združil kmetijske svetovalce in strokovnjake iz vse Evrope. Osredotočenost dvodnevnega dogodka je bila jasna: raziskovanje optimizacije gnojenja z uporabo nemikrobnih biostimulansov in orodij za spremljanje v realnem času za krepitev odpornosti pridelkov.
|
|
|
|
|
|
ZRS Koper med podpisniki Lizbonskega manifesta o ekstra deviškem oljčnem olju in zdravjui
|
Znanstveno-raziskovalno središče Koper je med podpisniki Lizbonskega manifesta »Extra Virgin Olive Oil: Scientific Evidence for Global Health«, mednarodne pobude, ki povezuje znanstvene ustanove, raziskovalne centre, strokovna in sektorska združenja ter druge organizacije z namenom krepitve vloge ekstra deviškega oljčnega olja v prehranskih in javnozdravstvenih politikah.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
WoW seminar na temo podpor mladim in novim kmetom
|
V okviru modernAKIS je bil 16. septembra izveden spletni mesečni seminar. Predstavljene so bile irske izkušnje z različnimi oblikami podpore medgeneracijskega sodelovanja in storitev flamske kmetijske svetovalne zbornice Boerenbond za mlade in nove kmete. Na voljo so že prezentacije.
|
|
|
|
|
|
VIDEO: Skrb za zdrava tla - Projekt Ecobase
Projekt ECOBASE je ena pomembnejših mednarodnih pobud na področju varovanja tal v jadransko-jonski regiji. Sedem držav in deset partnerjev v projektu združuje znanje ter izkušnje za razvoj sonaravnih rešitev. Med partnerji je tudi Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, kjer skupaj s strokovnjaki in kmeti preizkušajo pristope za bolj trajnostno upravljanje tal.
|
|
|
|
|
|
|
Novičnik projekta TRAILS4SOIL
Na voljo je nova številka novičnika projekta TRAILS4SOIL. V novičniku so povzetki glede sodelovanja kmetov, raziskovalcev, oblikovalcev politik in drugih deležnikov pri razvoju rešitev za izboljšanje zdravja tal,
napredku pri vzpostavljanju živih laboratorijev (Living Labs) po Evropi,
novih priporočilih za oblikovalce politik za spodbujanje regenerativnega in ohranitvenega kmetijstva,
ter drugih pomembnih novostih projekta.
|
|
|
|
|
|
VIDEO: How Regenerative & Conservation Agriculture can chart a trail for healthy soils and farms - webinar
|
Kakšen je potencial regenerativnih in konzervacijskih kmetijskih praks za oživitev poškodovanih tal in pomoč pri varovanju prihodnosti kmetij? Na voljo je posnetek webinarja TRAILS4SOIL.
|
|
|
|
|
|
|
V novičnik Evropske SKP mreže na temo digitalizacije vključen tudi slovenski projekt
|
Zadnja številka novičnika Evropske SKP mreže je namenjena digitalizaciji v kmetijstvu in gozdarstvu. Predstavljen je tudi slovenski EIP projekt Digitalna inventarizacija gozda (DI-Gozd). Med drugimi prispevki lahko preberete tudi:
|
|
VIDEO iz kooperative ANECOOP, Valencija, kjer na testnih poligonih citrusov preizkušajo nove tehnologije, na voljo so gradiva in predstavitve iz delavnice Sensing the future, ki se je odvila januarja v Valenciji, VIDEO Uspešnost senzorjev za zaznavanje plevela za točkovno škropljenje v poljedelstvu. Več novic v novičniku.
|
|
|
|
|
|
|
|
Delavnica o podnebnih spremembah in genskih virih za prehrano in kmetijstvo (maj 2026)
|
Udeleženci delavnice, ki jo je organizirala Commission on Genetic Resources for Food and Agriculture, so poudarili ključno vlogo genskih virov pri prilagajanju podnebnim spremembam in njihovem blaženju.
|
|
|
|
|
|
|
Poročilo s konference Water resilience in agriculture - Odpornost na pomanjkanje vode v kmetijstvu je skupen evropski izziv
Odpornost na pomanjkanje vode hitro postaja eden ključnih skupih izzivov evropskega kmetijstva. Spremenjeni vzorci padavin, daljša sušna obdobja in vse večja konkurenca za vodne vire že vplivajo na pridelke, načrtovanje kmetijske dejavnosti in življenje na podeželju. Inovacije imajo pri soočanju s temi izzivi pomembno vlogo, saj ponujajo nova orodja in pristope za učinkovitejšo rabo vode, boljše zadrževanje vode v tleh ter zaščito vodnih virov.
|
|
|
|
Konferenca EU AgRI 2040 – Zagotavljanje prihodnje odpornosti agroživilskega sektorja EU z raziskavami in inovacijami
|
Evropska komisija organizira 24. in 25. septembra 2026 v Bruslju konferenco. Spremljati bo možno tudi na daljavo.
|
|
Namen je izmenjava mnenj ter skupnega oblikovanja prednostnih nalog za naslednjo generacijo raziskav in inovacij EU na področju kmetijstva, gozdarstva, podeželja in prehranskih sistemov. Razprave bodo prispevale k določanju prednostnih nalog naslednjega Okvirnega programa EU za raziskave in inovacije za obdobje 2028–2034 (FP10) ter prihodnjega Evropskega sklada za konkurenčnost.
|
|
|
|
|
|
Veterinarska fakulteta UL bo gostila EVCBMAW 2026
|
Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani bo 1. in 2. oktobra 2026 v Ljubljani gostila EVCBMAW 2026 – 8. evropski veterinarski kongres o dobrobiti in obnašanju živali.
|
|
Gre za enega najpomembnejših strokovnih dogodkov na področju veterinarske medicine, etologije in dobrobiti živali v Evropi, ki bo v Ljubljano privabil priznane mednarodne strokovnjake, raziskovalce, klinične veterinarje, študente in druge strokovnjake s področja zdravja in dobrobiti živali.
|
|
|
|
|
Ustanovljen Evropski konzorcij za digitalno infrastrukturo za agroživilski sektor
|
Evropska komisija je 8. septembra 2026 sprejela Izvedbeni sklep (EU) 2026/1978 o ustanovitvi Evropskega konzorcija za digitalno infrastrukturo za agroživilski sektor (EDIC za agroživilski sektor). Slovenija je med ustanovnimi članicami konzorcija, ki bo povezoval države članice pri razvoju skupnih digitalnih rešitev in infrastrukture za evropsko kmetijstvo ter prehransko verigo.
|
|
|
|
|
|
|
PORTAL ZNANJA - PREDSTAVLJAMO SLOVENSKE RAZISKAVE IN INOVACIJE
|
|
|
|
|
|
|
|
EIP projekt: Integracija dosevkov za ozelenitev tal v njivski kolobar ? Možnosti nadomeščanja dušika iz mineralnih gnojil pri gnojenju naslednje poljščine
|
|
|
Slika: Dosevek inkarnatke (Avtor: FKBV)
|
|
|
|
|
|
|
Obdobje trajanja projekta: 2022 – 2025
|
|
V zadnjih letih se cene mineralnih dušikovih (N) gnojil vrtoglavo zvišujejo, kar številne kmetije sili v zmanjšanje njihove uporabe ali celo popolno opustitev nakupa. Pomanjkljivo gnojenje z dušikom pa negativno vpliva na količino in kakovost pridelka, zato je nujno iskati alternativne, okoljsko sprejemljive in ekonomsko izvedljive rešitve za oskrbo rastlin z dušikom. Zato so v okviru projekta na kmetijskih gospodarstvih, kjer ni živinoreje in ni možnosti uporabe organskih gnojil, v kolobar vključili prezimne dosevke – predvsem prezimne metuljnice – za ozelenitev tal in izboljšanje bilance dušika v tleh. Prezimne metuljnice imajo velik potencial za akumulacijo dušika, bodisi s simbiotsko vezavo atmosferskega N₂ bodisi s črpanjem ostankov dušika iz tal, ki bi sicer lahko prešel v podtalnico. Po razgradnji njihove biomase postane dušik dostopen naslednji poljščini v kolobarju, kar zmanjšuje potrebo po N iz mineralnih gnojilih in prispeva k trajnostnemu upravljanju s hranili.
|
|
|
|
CRP: Krožne tehnološke zasnove in poslovni modeli v slovenskem kmetijstvu - CircAgro (V4-2208)
|
|
|
Slika: Logotip projekta CircAgro
|
|
|
Obdobje trajanja projekta: 2022 – 2024
|
|
Projekt CircAgro je nastal z namenom iskanja krožnih rešitev za učinkovitejšo rabo stranskih tokov biomase, ki nastajajo v kmetijstvu. Raziskovalci so skupaj s kmetijami in drugimi deležniki preučevali, kako lahko živinska gnojila, rastlinski ostanki in drugi stranski proizvodi postanejo vir novih izdelkov, dodatne vrednosti ter okoljskih koristi. V okviru projekta so razvili sedem prototipnih rešitev, med njimi izboljšano gnojevko, uporabo biooglja, biostimulante iz mikroalg, naravne ekstrakte iz rastlinskih ostankov, specialne papirne izdelke, sadno usnje iz jabolčnih tropin in biokompozite iz odpadne kmetijske folije. Rezultati so pokazali, da imajo krožne rešitve velik potencial za zmanjšanje odpadkov, učinkovitejšo rabo virov in ustvarjanje novih poslovnih priložnosti na podeželju, hkrati pa projekt izpostavlja potrebo po ustreznih finančnih, svetovalnih in regulativnih spodbudah za njihovo širšo uporabo.
|
|
|
|
|
|
|
Predstavitev: Javna služba v vinogradništvu
|
|
|
Slika: Vinska trta (Avtor: Getty Images)
|
|
|
|
|
|
Obdobje izvajanja : 2026 – 2028
|
|
Javna služba v vinogradništvu s strokovnimi nalogami selekcije, introdukcije, preskušanja tehnologij in zagotavljanja izhodiščnega razmnoževalnega materiala prispeva k uresničevanju strateških ciljev skupne kmetijske politike, zlasti na področju konkurenčnosti, digitalizacije, prilagajanja podnebnim spremembam, trajnostnega upravljanja naravnih virov in ohranjanja biotske raznovrstnosti.
|
|
Pomemben del javne službe predstavlja selekcija vinske trte, katere cilj je pridobivanje zdravega in kakovostnega razmnoževalnega materiala, vključno z novimi slovenskimi kloni in ohranjanjem domačih lokalnih sort. V kolekcijskem vinogradu je zbranih več kot 200 sort in akcesij, med njimi tudi redke lokalne sorte, ki se s pozitivno množično selekcijo ohranjajo in uporabljajo za nadaljnje razmnoževanje. Pri številnih lokalnih sortah se ugotavlja dobra prilagojenost lokalnim naravnim razmeram in večja toleranca na stresne dejavnike, kar predstavlja potencial za trajnostno pridelavo.
|
|
S klonsko selekcijo se poleg zdravstvenih lastnosti odbirajo biotipi, prilagojeni abiotskim stresom, kot so suša, visoke temperature, sončni ožigi in spremenjen padavinski režim. Pri tem se upošteva tudi kakovost grozdja, zmerna rodnost ter lastnosti, pomembne za konkurenčno in kakovostno pridelavo. Selekcija je tako pomemben ukrep prilagajanja vinogradništva podnebnim spremembam in trajnostnemu upravljanju naravnih virov.
|
Pomemben rezultat selekcijskega dela je zagotavljanje domačega razmnoževalnega materiala za trsničarje ter za nadaljnjo obnovo vinogradov. S tem se zagotavlja samooskrba z razmnoževalnim materialom ter neodvisnost slovenskega vinogradništva. V sortno listo je trenutno vpisanih 54 slovenskih klonov 19 sort, kar predstavlja pomembno osnovo za kakovosten domači sadilni material.
|
|
|
|
|
|
NAPOVEDNIK
|
različni termini in lokacije
|
18. september, kmetija Burger
|
24. september, spletno predavanje
|
12.-13. november, Radenci
|
19. november, Celjski sejem
|
28.-29. januar, Rogaška Slatina
|
|
|
|
|
JAVNI RAZPISI za področje AKIS
|
|
|
|
|
|
|
|
|
V elektronskih novicah AKIS delimo novice z evropskega, nacionalnega in lokalnega nivoja, ki se navezujejo na sistem znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS - Agricultural Knowledge and Innovation System). Izhajajo enkrat mesečno, vsak tretji četrtek v mesecu.
|
Svoje prispevke, ki želite, da jih delimo med bralce, nam pošljite po e-pošti na akis.mkgp@gov.si.
|
|
Za vsebino e-novic AKIS je odgovorno koordinacijsko telo za AKIS, ki deluje v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo.
|
|
|
|
|
|
|
