Namen in cilji raziskave:
Po zadnjih podatkih (za leto 2019) prispeva kmetijstvo v Sloveniji 61,1 % vseh emisij metana, 63,4 % emisij didušikovega oksida in 92,0 % emisij amonijaka. V Sloveniji prispeva kmetijstvo 10,4 % izpustov toplogrednih plinov. Govedoreja je najpomembnejši kmetijski vir emisij toplogrednih plinov. V letu 2018 je prispevala 65,8 % vseh emisij iz kmetijstva, oz. 6,6 % vseh emisij v Sloveniji. Z ratifikacijo Pariškega sporazuma in z novo NEC direktivo (Direktiva (EU) 2016/2284 se bodo obveznosti na področju izpustov toplogrednih plinov in amonijaka precej povečale.
Cilje na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov določa Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (sprejet dec. 2014). Cilj je obvladovanje emisij TGP na ravni do največ +5 % do leta 2020 glede na leto 2005, ob hkratnem povečanju samooskrbe Slovenije s hrano. Cilji za naprej so bolj ambiciozni. Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki je bil sprejet februarja 2020, določa, da bi morali emisije v kmetijstvu do leta 2030 zmanjšati za 1 % glede na leto 2005. Sprejete obveznosti Slovenije kažejo, da so pred kmetijstvom na področju emisij toplogrednih plinov in amonijaka veliki izzivi.
Projekt je vključeval oblikovanje kazalnikov za spremljanje uspešnosti ukrepov, analizo dobrih praks v živinoreji in ravnanju z gnojili ter pripravo predlogov za vključitev teh ukrepov v prihodnjo kmetijsko politiko. Cilj je bil prispevati k bolj trajnostnemu kmetijstvu, ki zmanjšuje vpliv na podnebje in kakovost zraka.
Cilji:
- pregledati in oceniti obstoječe kazalnike za presojo uspešnosti ukrepov Programa razvoja podeželja na področju zmanjševanja toplogrednih plinov in amonijaka in predlagati dodatne/nove kazalnike,
- proučiti možnosti kvantificiranja učinkov ukrepov in pripraviti metodiko za njihovo ovrednotenje,
- identificirati možnosti za zmanjšanje izpustov metana, didušikovega oksida in amonijaka s prilagoditvami krmnih obrokov za rejne živali, z izboljšanjem načinov skladiščena živinskih gnojil in gnojenja kmetijskih rastlin ter ovrednotiti potencialne učinke njihovega uvajanja v Sloveniji
- pripraviti opis ukrepov za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka v kmetijstvu, ki bi jih lahko financirali v sklopu Programa razvoja podeželja po letu 2020.
Rezultati:
Projekt “Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka na kmetijskih gospodarstvih (V4-1816)” je bil usmerjen v iskanje učinkovitih rešitev za zmanjšanje okoljskih vplivov kmetijstva, zlasti na področju emisij metana, amonijaka in didušikovega oksida. V okviru projekta so bili analizirani obstoječi kazalniki za oceno uspešnosti ukrepov Programa razvoja podeželja, razviti pa so bili tudi novi kazalniki in metodologije za kvantifikacijo učinkov. Posebna pozornost je bila namenjena optimizaciji krmnih obrokov za rejne živali, izboljšanju skladiščenja živinskih gnojil ter praksam gnojenja z manjšimi emisijami. Med ključnimi rezultati sta tudi predloga dveh konkretnih ukrepov – analiza krme in fazno krmljenje prašičev – ki bi lahko bila vključena v financiranje prihodnjih ukrepov kmetijske politike. Rezultati kažejo, da imajo slovenske kmetije, zlasti pri manj intenzivni reji, velik potencial za zmanjšanje emisij ob hkratnem izboljšanju proizvodne učinkovitosti.
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Jože Verbič
- Institucija: Kmetijski inštitut Slovenije
- Naslov institucije: Hacquetova ulica 17
- E-naslov institucije: /
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: joze.verbic@kis.si
Projektni partnerji :
- Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
Povezave:
Povezava na predstavitev projekta na Digitalno knjižnico Slovenije
