Namen in cilji raziskave:
Raziskovani projekt je zajel zelo široko raziskovalno polje ohranitvenega kmetijstva s poudarkom na zmanjšani intenzivnosti in globini obdelave tal (= ohranitvena obdelava) v primerjavi s konvencionalnim sistemom obdelave tal s plugom, pri čemer je zgornji sloj tal obrnjen, rastlinski ostanki so pokopani, površina tal pa je ustvarjena kot gola. Raziskava sloni na dolgoletnih poljskih poskusih (Moškanjci, Pesniška dolina, Ljubljana) in poskusih, ki so trajali zgolj v času projekta, kjer je bil preverjen vpliv kolobarja in dosevkov (Jablje).
V okviru ReC-Till projekta je bil ugotavljan relativen doprinos ohranitvene obdelave tal k zmanjšanju emisij CO₂ in povečanju vezave C v tla v obliki talne organske snovi v slovenskih podnebnih razmerah ter izbranih tipih tal in sistemih pridelave. Spremenjen način obdelave pa lahko (pozitivno ali negativno) vpliva tudi na emisije drugih toplogrednih plinov, posebej N₂O, ter na druge pomembne parametre kakovosti agroekosistema (pridelek, rodovitnost tal, biotska pestrost). Zato je pred vpeljevanjem v prakso potrebno celostno vrednotenje predlaganih načinov obdelave tal.
Cilji:
- ugotoviti relativen doprinos ohranitvene obdelave tal k zmanjšanju emisij CO2 in povečanju vezave C v tla na osnovi meritev v realnih razmerah dolgoletnih poljskih poskusov z različno intenziteto obdelave tal (konvencionalno oranje, plitva minimalna obdelava tal, direktna setev) v odvisnosti od pedo-klimatskih pogojev, stopnje pokritosti tal in pestrosti dosevka, ter gnojenja;
- izdelati celovito oceno kakovosti njivskega agroekosistema na osnovi produktivnosti, pokritosti z rastlinskimi ostanki, kakovosti tal, biotske pestrosti na polju (vegetacija, talni organizmi) in okoljskega odtisa;
- izdelati pregled načinov obdelave tal v svetu in EU, ki zmanjšujejo emisije TGP oz. povečujejo vezavo C v tla, za podporo odločanju pri izbiri najustreznejšega glede na pedo-klimatske razmere v Sloveniji;
- ovrednotiti različne poznane metode in sisteme spremljanja TGP (CO2 in N2O) in vsebnosti talne organske snovi v poljedelstvu glede na načine obdelave tal za podporo odločanju pri zasnovi monitoringa za Slovenijo;
- prenos pridobljenega znanja, metodologije in ekspertnih orodij v prakso
Rezultati:
Rezultati nakazujejo, da so prekrivni dosevki trenutno prepoznani kot ena najpomembnejših strategij za krepitev proizvodne funkcije tal in ohranjanje trajnostnih pridelovalnih sistemov. Ugotovljeno je bilo, da vse vrste prekrivnih dosevkov, tako monokulturne kot vrstno bogate mešanice, močno zmanjšujejo zapleveljenost. Vrstno bogate mešanice niso bile nujno bolj produktivne in niso dosledno nudile večjega zatiralnega učinka na stopnjo zapleveljenosti.
Rezultati kažejo, da je bil z zmanjšano intenzivnostjo obdelave tal zaznan ugoden vpliv na življenje v tleh. Razlike v biomasi in številčnosti organizmov v tleh pri različnih načinih obdelave so se pokazale že po relativno kratkem času. Na primer, na poskusu Jablje (KIS) so bile biomasa in številčnost odraslih deževnikov večje v tleh z zmanjšano intenzivnostjo obdelave že po treh letih, pri talnih členonožcih pa po štirih letih od vzpostavitve trajnega poskusa. V povprečju je bilo največ na edafsko življenje dobro prilagojenih živali zaznanih pri no-till obdelavi, manj pa pri minimalni obdelavi in oranih tleh.
Rezultati dolgoletnih poskusov so pokazali, da zmanjšana intenzivnost obdelave tal vpliva na povečano vsebnost organskega ogljika (Corg) v zgornjih 10 cm tal v primerjavi z oranimi tlemi. Poudariti je treba, da so bile spremembe v Corg zaznane kot izredno počasne in odvisne od tehnoloških ukrepov ter okoljskih dejavnikov. Vrstno bogate mešanice niso bile nujno bolj produktivne in niso dosledno nudile večjega zatiralnega učinka na stopnjo zapleveljenosti.
ključne besede: emisije TGP, sekvestracija C, organska snov tal, ohranitveno kmetijstvo, kakovost tal, biotska pestrost, okoljski odtis
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: izr. prof. dr. Marjetka Suhadolc
- Institucija: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
- Naslov institucije: Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
- E-naslov institucije: info@bf.uni-lj.si
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja:
Partnerji projekta:
- Kmetijski inštitut Slovenije
- Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
