Namen in cilji raziskave:
Raziskovalni projekt se je osredotočal na monitoring divjih čebel kot najpomembnejših divjih opraševalcev. Raziskovalci so glavni pomen dali razvoju monitoringa s pastmi, ki na podlagi tujih in lastnih raziskav edini omogoča zbiranje objektivnih in zanesljivih podatkov za sprejemljiv vložek dela. Poleg tega so pilotno raziskali možnosti monitoringa divjih opraševalcev z okoljsko DNA s pajkovih mrež. Na koncu bodo pripravljena priporočila za vzpostavitev trajnega monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji.
Cilji:
- zasnovati metodologijo monitoringa divjih opraševalcev in oblikovati model monitoringa divjih opraševalcev,
- testno izvesti monitoring divjih opraševalcev na izbranih območjih,
- na podlagi rezultatov oceniti strukturo združb divjih opraševalcev, jo razložiti
- oblikovati priporočila/usmeritve za vzpostavitev trajnega monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji
Rezultati:
Monitoring je bil izveden na petih različnih območjih in sicer na dveh območjih z intenzivnim kmetijstvom (Celjska kotlina in Gorenjska), dveh zavarovanih območjih, kjer že izvajajo ukrepe izboljšanja stanja biotske raznovrstnosti (Ljubljansko barje in Cerkniško jezero) in enem urbanem okolju (Ljubljana).
Na vseh območjih je bilo v letih 2020 in 2021 skupno zabeleženih 239 vrst čebel (Preglednica 3). Med njimi je bilo 223 vrst čebel samotark in 16 vrst čmrljev. To je 42 % vseh vrst čebel, ki so bile doslej najdene v Sloveniji. Najdena je bila tudi ena za Slovenijo nova vrsta in sicer Anthophora crassipes.
Raziskovalci so preizkusili pet različnih pasti. Največ osebkov divjih čebel se je ulovilo v modro prestrezno past (40 %), veliko tudi v rumen (25 %), moder (18 %) in bel (14 %) lovilni krožnik. Najmanj se jih je ulovilo v rumeno prestrezno past (3 %). Največ vrst čebel se je ujelo v rumene lovilne krožnike (114), modre prestrezne pasti (111), ter bele (108) in modre lovilne krožnike, najmanj v rumene prestrezne pasti (64). Fluorescentni odtenki barve (tako rumene kot modre) bolj privabijo čebele.
Raziskava je prvi obsežnejši sistematičen monitoring divjih čebel v Sloveniji. Dala je dragocene podatke o stanju čebel na petih območjih. Podatki bodo služili kot izhodiščno stanje pri prihodnjih monitoringih. Nič manj niso pomembne pridobljene izkušnje in zlasti krepitev zmogljivosti na področju taksonomije. V času trajanja projekta se je začela razvijati tudi enotna metodologija monitoringa divjih čebel v Evropi. Čeprav še ni dokončna, ji je smiselno slediti, ob upoštevanju lokalnih posebnosti.
ključne besede: monitoring, divji opraševalci, čmrlji, čebele samotarke, pestrost opraševalcev, pasti, okoljska DNA
Partnerji projekta:
- Prirodoslovni muzej Slovenije
- Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
