Namen in cilji raziskave:

Tehnike sodobne biotehnologije, ki so se začele uveljavljati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, omogočajo dosego ciljev, ki jih s klasičnimi metodami ne moremo doseči in skrajšajo postopke spreminjanja genskega materiala. Ker je to nova tehnologija v kontinuiranem razvoju, se je pri njeni uporabi in sproščanju produktov uveljavilo načelo previdnosti in postopnosti. Vzpostavljen je bil celovit sistem biološke varnosti, katerega cilj je učinkovit nadzor nad ravnanjem z gensko spremenjenimi organizmi (GSO) z namenom zagotavljanja visoke ravni varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja pred možnimi škodljivimi vplivi nove tehnologije. V Sloveniji je to področje regulirano z nacionalno zakonodajo, zakonodajo Evropske unije in mednarodnimi sporazumi.

Znanstveni napredek na področju sodobne biotehnologije je med drugim omogočil razvoj novih generacij tehnik žlahtnjenja rastlin, ki se glede načina vnosa genske spremembe razlikujejo od že uveljavljenih načinov transformacij rastlin ali pa so izboljšava tradicionalnih tehnik žlahtnjenja. Poleg tega so se razvile tudi nove tehnike, ki so še enostavnejše in zanesljivejše in so primerne za spreminjanje genskega materiala pri vseh organizmih, ne le rastlinah. Na stičišču inženirstva in biologije se je razvila tudi sorazmerno nova znanstvena disciplina – sintezna biologija. Metodološko temelji na tehnologiji rekombinantne DNA, pri čemer ne gre za preprosto kombiniranje dveh ali več genetskih elementov, pač pa za preurejanje genetskih in posledično proteinskih vezij v celici. Namen genetskih sprememb je, da bi celice opravljale neko kompleksno delo, pogosto govorimo tudi o celičnih strojčkih.

Poleg vprašanj, ki jih sodobna biotehnologija odpira na področju biološke varnosti in zakonodaje, se odpirajo tudi številna družbena vprašanja glede vpliva novih tehnologij, npr. na družbene norme, mednarodno trgovino, možnost potrošnikove izbire, varovanje naravnih virov ali varnost hrane.

Cilji:

  • pridobiti pregled uporabnosti obstoječe ocene tveganja za okolje in zdravje ljudi (OTO) v okviru zakonodaje na področju GSO glede produktov novih tehnik sodobne biotehnologije in sintezne biologije;
  • ugotoviti potrebne dopolnitve obstoječe ocene tveganja za okolje in zdravje ljudi (OTO) v okviru zakonodaje na področju GSO glede produktov novih tehnik sodobne biotehnologije in sintezne biologije;
  • ugotoviti možne družbeno-ekonomske vplive novih tehnik sodobne biotehnologije in sintezne biologije.

Rezultati:

V okviru realizacije prvega cilja projekta je bil pripravljen pregled uporabnosti obstoječe ocene tveganja za okolje in zdravje ljudi v okviru zakonodaje na področju GSO glede produktov novih tehnik sodobne biotehnologije in sintezne biologije. Nove tehnike sodobne biotehnologije in sintezne biologije so bile podrobno opisane. Pregledani in predstavljeni so bili tudi krovni dokumenti, ki na mednarodnem, evropskem in slovenskem nivoju urejajo področje ravnanja z GSO in področje biološke varnosti. Poseben poudarek je bil namenjen pregledu obstoječih mednarodnih in evropskih predpisov ter priporočil za izvedbo ocene tveganja za okolje. Pregledane so bile tudi smernice mednarodnih in evropskih organizacij ter strokovnih skupin za urejanje področja novih tehnik sodobne biotehnologije in sintezne biologije.

V okviru realizacije drugega cilja so bila podana stališča glede morebitnih dopolnitev obstoječe ocene tveganja za okolje in zdravje ljudi v okviru zakonodaje na področju GSO za primere produktov novih tehnik sodobne biotehnologije in sintezne biologije. Za vsako posamezno tehniko je bilo podano mnenje o potrebi po regulaciji, prav tako je bilo ocenjeno, ali so obstoječi postopki za izvedbo ocene tveganja primerni ali jih je treba dopolniti.

Tretji cilj projekta se je nanašal na možne družbeno-ekonomske vplive novih tehnik sodobne biotehnologije in sintezne biologije. Bil je pripravljen nabor in razvit generični protokol za vrednotenje družbeno-ekonomskih dejavnikov, ki vplivajo na odnos javnosti do uporabe teh tehnik. Ob zaključku je bilo podano mnenje o možnih družbeno-ekonomskih vplivih teh tehnologij.

Zaključena je priprava monografije, v kateri je predstavljen pregled zakonodaje s področja GSO, nove tehnike sodobne biotehnologije in sintezne biologije ter izzivi na področju varovanja okolja in zdravja ljudi v povezavi z novimi tehnikami. Predstavljeni so tudi družbeno-ekonomski vplivi teh tehnologij..

Kontakt vodilnega partnerja:

  • Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: dr. Jelka Šuštar Vozlič
  • Institucija: Kmetijski inštitut Slovenije
  • Naslov institucije: Hacquetova ulica 17
  • E-naslov institucije: /
  • E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: jelka.sustar-vozlic@kis.si

Projektni partnerji:

  • Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
  • Nacionalni inštitut za biologijo
  • Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Gradivo: