Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam ter varovanju virov v kmetijstvu

Namen raziskave:

Uvajanje alternativnih poljščin za širitev kolobarja je v času podnebnih sprememb nujno potrebno. Vloga konoplje kot rastline primerne za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter za varovanje virov v kmetijstvu v Slovenij še ni bila celostno ovrednotena v praktičnih pogojih. Projekt bo doprinesel k razširitvi in prenosu tehnoloških znanj med kmete in stroko ter prispeval nova znanja in podatke o uporabnosti konoplje za izboljševanje tal, varovanje voda, sekvestracijo ogljika, ter kljubovanje podnebnih spremembam. Vključitev konoplje v kolobar ob primerni infrastrukturi lahko pomeni večjo odpornost in varnost kmetije v času podnebnih sprememb in ohranjanje naravnih virov.

Cilj raziskave:

uporabiti svetovno in že obstoječo domačo bazo znanj in rezultatov znanstvenih in svetovalnih ustanov s področja pridelave in rabe konoplje in jih prenesti v prakso na slovenskih kmetijah
ugotoviti in uveljaviti vlogo, ki jo ima konoplja pri varovanju kmetijskih virov in prilagajanju na podnebne spremembe na slovenskih kmetijah
izkoristiti prednosti, ki jih vključevanje konoplje v kolobar omogoča na kmetiji v luči dodatnega prihodka, podnebnih sprememb in varovanja naravnih virov (organska masa, odpornost na sušo, skladiščenje ogljika, rahljanje tal, odpornost na vremenske pogoje, škodljivce in bolezni, …),
izboljšati in optimizirati posamezne agrotehnične ukrepe v pridelavi konoplje za različne namene v različnih pedoklimatskih pogojih
priporočiti dobro kmetijsko prakso pri pridelavi konoplje za različne namene v naših pedoklimatskih razmerah
predstaviti možnosti in načine spravila pridelka glede na namen uporabe konoplje
predstaviti možnosti najboljše zadelave žetvenih ostankov konoplje v tla – uporaba slame za obogatitev organske mase v tleh
predstaviti možnosti predelave in širitve industrijske rabe konoplje kmetom, stroki in širši javnosti.
povečati zanimanje pri zainteresirani javnosti (strokovnjaki, pridelovalci, študentje, trgovci, kupci) za prehranske produkte, kozmetiko, tekstil in gradbeni material iz konoplje – v luči trajnosti, varovanja naravnih virov in prilagajanja podnebnim spremembam.

Rezultati:

Uvajanje konoplje v kolobar kot glavne poljščine lahko ugodno vpliva na rabo hranil iz tal. Neuporaba FFS ohranja mikobioto v tleh, kar posredno vpliva na ohranjanje rodovitnosti tal ter direktno zmanjšuje onesnaženost tal s kemičnimi ostanki. Globok koreninski sistem pomaga pri povezovanju talnih agregatov, po spravilu pa ostaja v tleh, kjer poveča vsebnost organske snovi. Globok koreninski sistem dalje omogoča dostopnost zraka v globlje plasti tal, kar zagotavlja mikrobno aktivnost v globini in s tem vpliva na rodovitnost tal. Večji je tudi izkoristek vode in hranil iz globljih plasti tal, s čimer je rastlina odpornejša proti sušo in lažje dostopa do hranil kot številne druge kulturne rastline. Uvajanje konoplje kot strniščnega dosevka preprečuje erozijo in degradacijo tal, saj konoplja s svojim sestojem preprečuje vetrno in vodno erozijo po glavni kulturi, prav tako pa iz tal veže morebitni odvečni dušik in hranila. Zaradi neurejene zakonodaje oziroma zahteve, da se jo seje v strnjenem posevku, konoplje ni mogoče uporabljati v mešanicah neprezimnih dosevkov za ukrepe kmetijske politike, kar je velika škoda iz stališča varovanja tal. Konkretno bi se konoplja lahko uporabljala za nadomestitev pomembnih količin izdelkov, pridobljenih iz dreves, kar bi zmanjšalo uporabo obstoječih populacij dreves in ohranjalo njihovo sprejemanje CO2.

Kontakt vodilnega partnerja:

Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Tamara Korošec
Institucija: KGZS – Zavod Maribor
Naslov institucije: Vinarska ulica 14, 2000 Maribor
E-naslov institucije: info@kmetijski-zavod.si
E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: tamara.korosec@kmetijski-zavod.si