Visokostorilna trajnostna pridelava jabolk

Namen raziskave:

Namen projekta je združitev preizkušenih pridelovalnih tehnik za trajnostno in konkurenčno pridelavo prvovrstnih jabolk, katere omogočajo manjšo obremenitev na okolje, zmanjšujejo pridelovalna tveganja zaradi podnebnih sprememb.

V demonstracijsko poskusnih nasadih bodo združene vse v zadnjih letih preskušane pridelovalne tehnike za doseganje naslednjega ključnega cilja: trajnostna in konkurenčna pridelava prvovrstnih slovenskih jabolk, pridelanih s celostnim pristopom, ki vključuje tehnološke ukrepe za zmanjševanje obremenitev okolja, zmanjševanje pridelovalnih tveganj zaradi podnebnih sprememb, doseganje najvišjih trženjskih standardov in zadovoljevanje pričakovanj najzahtevnejših kupcev.

Cilji raziskave:

Povečanje pridelka in izboljšana kakovost jabolk
Zmanjšanje izgub med skladiščenjem jabolk in posledično skupnih stroškov skladiščenja
Postavitev tehnologije skladiščenja, ki bo primerna tudi za skladiščenje jabolk iz ekološke pridelave
Zmanjšanje uporabe konvencionalnih FFS in povečanje uporabe biotičnih sredstev
Ohranjanje in povečanje biotske raznovrstnosti
Zmanjšanje porabe umetnih gnojil in povečanje organskih
Manjši stroški pridelave
Manjše onesnaževanje, manjši izpusti toplogrednih plinov

Rezultati:

Projekt je bil zasnovan v smeri celovitega pristopa trajnostne pridelave jabolk, vse od začetka pridelave do konca skladiščenja. Na kmetijskih gospodarstvih so sadjarji izvajali izmenično mulčenje. S tem ukrepom so se zmanjšale negativne posledice mulčenja na koristne organizme. Koristni organizmi se lahko selijo na ne mulčen del nasada in tako prispeva k večji učinkovitosti koristnih organizmov. Z uvajanjem nekonkurenčne nizke podrasti in oženjem herbicidnega pasu iz 1/3 na ¼, se ohranja zeleni pokrov v pasu pod drevesi in zmanjšuje negativne učinke herbicidov na koristne organizme. S kasnejšo uporabo kontaktnih herbicidov se poveča humus v tleh. Rastline se mulči, ko dozorijo in imajo višje C:N razmerje ter se posledično tvori več trajnega humusa.

Z izvajanjem pomotehničnih ukrepov kot je strojna rez in naknadna korekcijska rez, se v nasadu vzpostavi “zelena sadna stena”. Ta omogoča večjo produktivnost obiranja, izenačene plodove, zmanjšano izmenično rodnost ter prihranek ročnih ur. Prav tako se lahko sadjarji poslužujejo izvajanja rezi korenin, ki umirja rast in je bistveno cenejša in učinkovitejša v primerjavi z uporabo retardantov. Ta ukrep tudi prispeva k direktnemu zmanjšanju uporabe retardantov in posledično, zaradi umirjeni rasti zmanjšanje uporabe FFS.

Uspešno je bil izveden tudi sistem varstva rastlin, z poimenovanjem “0-ostankov”. Nakupljeni so bili pripravki, ki so primerni za varstvo rastlin z zelo zmanjšanimi ostanki aktivnih snovi v plodovih. Prav tako se z uvajanjem biotičnega varstva in oskrbe tal v sadovnjaku se izboljša biotska pestrost.

V partnerski hladilnici je bil uspešno izveden postopek dinamične atmosfere (DCA). DCA je nadgradnja standardne kontrolirane atmosfere, pri čemer je zmanjšanje kisika na minimum preživetja ploda glavni dejavnik. Z dinamično atmosfero se izboljša kvaliteta jabolk in podaljša se čas skladiščenja.

Kontakt vodilnega partnerja:

Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: dr. Stanislav Tojnko
Institucija: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Naslov institucije: Pivola 10
E-naslov institucije: referat.fkbv@um.si
E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: stanislav.tojnko@um.si

Projektni partnerji :

• Univerza v Ljubljani,
• Kmetijsko gozdarski zavod Maribor,
• Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota,
• Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto,
• Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana,
• Kmetijski inštitut Slovenije,
• Kmetijsko gozdarska zadruga Sava z.o.o.,
• MIROSAN d.o.o.,
• EVROSAD d.o.o.,
• Mohor Holešek,
• KARLOVČEK d.o.o.,
• Kmetija Novak,
• Kmetija Juhart,
• Kmetija Šušterič