Namen in cilji raziskave:
Kmetijski objekti so pomemben gradnik kulturne krajine, zato lahko s svojo umeščenostjo in videzom bistveno pripomorejo k prepoznavnosti, v negativnem smislu pa k degradaciji krajin. Vse več je takih, ki izstopajo zaradi neprimerne lokacije, dimenzij ali oblikovanja. Taki primeri kmetijske gradnje ne pomenijo zgolj vizualne motnje, ampak pogosto niso niti funkcionalni.
Številne razvojno perspektivne kmetije v Sloveniji se soočajo tudi s problemom prostorske utesnjenosti znotraj naselij. O njej je govora, kadar na obstoječi lokaciji ne morejo povečati gospodarskih objektov, da bi posodobile ali razširile svojo dejavnost. Prostorska utesnjenost kmetij zmanjšuje razvojni potencial kmetij, saj onemogoča posodobitev kmetijske proizvodnje in otežuje dostopnost do kmetijskih zemljišč. S tem vpliva tudi na vprašanje nasledstva na kmetijah, saj je pripravljenost mlajših generacij za kmetovanje odvisna tudi od možnosti širitve dejavnosti. Prav tako vpliva na kakovost bivanja in sproža družbene napetosti v naseljih.
Reševanje nastalih prostorskih konfliktov je naloga prostorskega načrtovanja. Obstoječi zakonodajni okvir nudi možnosti za njihovo odpravljanje, vendar se pomanjkljivosti kažejo na izvedbeni ravni: to so dolgotrajnost postopkov pri iskanju nadomestne lokacije, zapleti pri spremembah oziroma izdelavi prostorskih načrtov in pridobivanju soglasij, kot tudi postopkovno enostavnejše, a neustrezno umeščanje pomožnih kmetijskih objektov v krajino. Poznavanje reševanja konfliktov v praksi in ovrednotenje njegove uspešnosti je osnova za izboljšanje prostorsko načrtovalske in gradbene zakonodaje ter konkretnih posegov v prostor, ki iz tega izhajajo.
Cilji:
- identificirati in pripraviti pregled najbolj perečih prostorskih konfliktov
- oblikovati izhodišča, usmeritve in priporočila za oblikovanje in umeščanje kmetijskih in pomožnih kmetijskih objektov v krajini (po krajinskih regijah)
- oceniti uspešnost reševanja pobud za selitev oziroma širitev kmetij tako z vidika razvoja kmetij kot tudi zadovoljstva ostalih prebivalcev v naselju ter ugotoviti morebitne prostorske zakonitosti
- prikazati primere dobrih praks na področju selitev kmetijskih objektov ali celih kmetij v Sloveniji in v primerljivih tujih državah
- pripraviti predloge in priporočila za učinkovitejše reševanje prostorskih konfliktov, tako na preventivni ravni (ozaveščanje širše javnosti) kot tudi na ravni dodatnih smernic za pripravo lokalnih prostorskih načrtov
Rezultati:
V projektu je bila analizirana prostorska utesnjenost kmetij ter preučeni prostorski konflikti pri umeščanju kmetijskih objektov. Ugotovljeno je bilo, da se z utesnjenostjo sooča večina slovenskih občin, vendar v prostorskih aktih pogosto niso bila predvidena območja za širitev ali selitev kmetij.
Zbrane so bile dobre in slabe prakse umeščanja objektov, pri čemer je bilo poudarjeno, da lahko neustrezna umestitev negativno vpliva na razvoj kmetij in kakovost krajine. Opravljene so bile tudi medsektorske delavnice, na katerih so bila oblikovana priporočila za učinkovitejše reševanje prostorskih konfliktov.
Pripravljene so bile usmeritve za oblikovanje kmetijskih objektov ter podani predlogi dopolnitev zakonodajnih smernic za boljše prostorsko načrtovanje na lokalni in državni ravni.
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: dr. Nika Razpotnik Visković
- Institucija: ZRC SAZU
- Naslov institucije: Novi trg 2, 1000 Ljubljana
- E-naslov institucije: zrc@zrc-sazu.si
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: nika.razpotnik@zrc-sazu.si
Projektni partnerji:
- Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- Urbanistični inštitut Republike Slovenije
- Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Povezave:
Kako prenesti varovanje kmetijskih zemljišč iz deklarativne ravni v prakso – prispevek v reviji Kmetovalec, 1.6.2017
