Namen in cilji raziskave:
Z uvedbo sodobnih metod daljinskega zaznavanja in fizioloških meritev želimo nadgraditi in pospešiti programe introdukcije sort in žlahtnjenja novih konvencionalnih in ekoloških sort ter uvajanje novih tehnologij pridelovanja. Kmetom želimo približati nove domače sorte, perspektivne križance in populacije iz domačih programov žlahtnjenja, prilagojene na posledice podnebnih sprememb. V vrtnarstvu želimo na kmetijah uvesti dopolnilno talno pridelovanje zimske zelenjave v sodobnih cenovno dostopnih avtonomnih tunelih z dodatno osvetlitvijo. Dolgoročno bomo zagotavljali kakovostno konvencionalno in ekološko seme domačih sort krompirja, strnih žit ter drugih kultur.
Pričakovani rezultati:
Vzgoja novih domačih sort in uvajanje novih tujih na podnebne spremembe prilagojenih sort kmetijskih rastlin: Z naprednimi metodami fenotipizacije in fizioloških meritev bodo pospešili razvoj in registracijo novih domačih sort krompirja, fižola in krmnih rastlin, primernih za konvencionalno in ekološko pridelavo.
Uvajanje novih trajnostnih tehnologij pridelave na prostem: Lasersko niveliranje polj bo pripomoglo k enakomernejši pridelavi, zmanjšanju erozije tal, učinkovitejši rabi gnojil in FFS ter večji odpornosti na vremenske ekstreme. Z novimi pristopi bodo razvijali tudi tehnologije celoletne pokritosti tal in bolj trajnostnega kmetovanja z manjšim ogljičnim odtisom.
Uvajanje novih tehnologij pridelave zelenjadnic v pokritih prostorih na kmetijah: Vzpostavili bodo avtonomne visoke tunele, prilagojene za manjše družinske kmetije v različnih klimatskih območjih. Ti bodo omogočili trajnostno pridelavo zelenjadnic tudi v zimskem času, kar bo okrepilo konkurenčnost manjših pridelovalcev.
Uvajanje novih tehnologij v semenski pridelavi: Uvedli bodo ne-kemične metode filmskega oblaganja in peletiranja semen z uporabo celuloznih in biološko aktivnih snovi. S to tehnologijo bodo izboljšali čiščenje drobnih semen za žlahtnjenje, genske banke in proizvodnjo ter s tem zmanjšali vrzel v ponudbi ekološkega semena. Uvedli bodo tudi nekemično uničenje krompirjeve cime, pomembno zlasti za ekološko pridelavo.
Uvedba spremljanja TGP v rastlinski pridelavi v Sloveniji: Raziskali bodo vplive različnih kmetijskih praks na emisije toplogrednih plinov. Meritve emisij TGP iz različnih pridelovalnih sistemov bodo omogočile razvoj bolj trajnostnih praks, izboljšanje podnebnih modelov ter natančnejše poročanje podatkov EU. Ti podatki bodo podprli oblikovanje učinkovitih kmetijskih in okoljskih politik.
Rezultati se bodo dopolnjevali tekom izvajanja projekta.
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: dr. Peter Dolničar
- Institucija: Kmetijski inštitut Slovenije
- Naslov institucije: Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana
- E-naslov institucije: info@kis.si
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: peter.dolnicar@kis.si
Ostali projektni partnerji:
- UL Biotehniška fakulteta
- UM Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
- Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
- Biotehniška šola Rakičan
- Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
- Kmetijsko gozdarski zavod Celje
- Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana
- Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota
- Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave
- Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
- Rok Zdolšek
- Matjaž Zagorc
- Aleš Marolt
- Kumer 1687 d.o.o.
- Anton Plut – Ekološka kmetija Župenca
- Peter Burger – kmetija Burger
- Franc Petrič
- KG Jože Ribič
- Sonja Petrič
Povezave:
