Namen in cilji raziskave:
Travinje v Sloveniji pokriva kar 58,4 % kmetijskih zemljišč v uporabi (SURS, 2015), zato ga velja kar najbolje izkoristiti. Kakovostno pridelana in pospravljena krma je namreč ključnega pomena za pokrivanje beljakovinskih in energijskih potreb rejnih živali (krave molznice, pitanci) in tudi osnova za kakovostne kmetijske pridelke (mleko in meso).Praviloma so hranilne snovi iz kakovostne voluminozni krmi tudi cenejše kot v dokupljeni močni krmi. Še v začetku 20. stoletja je zimski obrok za prežvekovalce vseboval zgolj seno. Konec 20. stoletja, s prihodom balirk in ovijalk za valjaste bale, se je ta trend vedno bolj nagibal v prid siliranja travinja. Danes je sušenje krme v Sloveniji na 25 % kmetij prevladujoč način konzerviranja, na 36 % kmetij sta sušenje in siliranje krme enakovredno zastopana postopka, krmo izključno sušijo pa le še na 6 % kmetij (Verbič, 2014). Sušenje krme na tleh je tako, poleg siliranja, še zmeraj prevladujoča oblika konzerviranja voluminozne krme v Sloveniji. Seno in silaža pa se v obroku za krave velikokrat dopolnjujeta. S kombinacijo obeh rejci velikokrat odpravijo pomanjkljivosti ene ali druge krme.
V projektu je bilo proučevano spravilo sena s sušenjem na tleh z različnimi postopki, različni stroji za spravilo in sistemi za dosuševanje sena ter njihov vpliv na kakovost sena, porabo energije in ekonomičnost pridelave. Na vzorčnih kmetijah so bili zbrani vzorci sena iz različnih košenj, hranilna vrednost krme pa je bila analizirana s pomočjo NIR-metode. V poskus so bile vključene različne vrste trav (mnogocvetna ljuljka, pasja trava, travniška bilnica) in metuljnic (črna detelja). Iz rezultatov dveletnih poskusov je razvidno, da sta se pri primerljivi vsebnosti vlage ob košnji najhitreje sušili pasja trava in travniška bilnica.
Cilji:
- analizirati trenutno stanje v pridelavi sena v Sloveniji in identificirati vzroke zanj;
- iskanje tehnoloških rešitev za dosuševanje in doseganje boljše kvalitete sena;
- iskanje tehnoloških rešitev za sušenje sena na tleh;
- preučiti dinamiko sušenja gospodarsko najpomembnejših vrst trav s trajnega travinja;
- določiti kakovost in hranilno vrednost na različne načine pripravljenega sena (sušenje na tleh, dosuševanje s hladnim zrakom, dosuševanje s toplim zrakom);
- ovrednotiti stroške različnih načinov pridelave oziroma sušenja sena in stroške postavitve sušilnic;
- izdelava priročnika, ki bo povzemal ključne ugotovitve projekta v zvezi z sušenjem,
- spravilom, skladiščenjem in ekonomiko pridelave sena.
Rezultati:
V raziskovalnem projektu so bile proučevane tehnološke rešitve za pridelavo kakovostnega sena s poudarkom na sušenju na tleh, različnih metodah dosuševanja, njihovem vplivu na kakovost krme, porabo energije in ekonomičnost pridelave. Hranilna vrednost sena iz več košenj je bila analizirana na vzorčnih kmetijah, primerjali so tudi učinkovitost različnih vrst trav in metuljnic pri sušenju.
Ugotovljeno je bilo, da sta se pasja trava in travniška bilnica na tleh sušili najhitreje, medtem ko se je mnogocvetna ljuljka sušila najpočasneje. Stroški in energijska učinkovitost različnih sistemov sušenja (sončna streha, toplotna črpalka, biomasa) so bili primerjani, pri čemer je bila kot najugodnejša ocenjena kombinacija sončne strehe s toplotno črpalko. Povprečna poraba energije pri spravilu sena v valjaste bale je bila ocenjena kot za 27,6 % višja od porabe pri uporabi nakladalne prikolice. Izgube pridelka zaradi mehanskih postopkov so bile z ustrezno izbiro delovnih parametrov strojev zmanjšane za 3,1–5,9 %.
V neugodnih pogojih se je znatno zmanjšala hranilna vrednosti sena – v povprečju do 0,8 MJ NEL/kg sušine. Ugotovljeno je bilo, da je investicija v sušilne sisteme s toplim razvlaženim zrakom upravičena le ob popolni preusmeritvi na seneno krmljenje, sicer je kot primernejša ocenjena raba sončne strehe.
Z raziskavo je bilo pomembno prispevano k razumevanju dinamike sušenja, zmanjševanju izgub ter razvoju tehnoloških in ekonomskih rešitev za kakovostno in stroškovno učinkovito pridelavo sena.
Avtor: dr. Branko Lukač
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Viktor Jejčič
- Institucija: Kmetijski inštitut Slovenije
- Naslov institucije: Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana
- E-naslov institucije: /
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: viktor.jejcic@kis.si
Projektni partnerji:
- Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
- Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani
- Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza v Mariboru
