Namen in cilji raziskave:
V zadnjih desetletjih povsod po Evropi izrazito naraščata številčnost in prostorska razširjenost divjega prašiča (Sus scrofa). To predstavlja, poleg intenziviranja ekosistemske vloge in neposrednih koristi, ki jih ima vrsta za ekosisteme/okolje, tudi velik upravljavski izziv. Zaradi tega in premajhnega poznavanja vzrokov in posledic ritja, vključno s pozitivnimi vplivi, ritje divjih prašičev na kmetijskih površinah (predvsem travnikih) povzroča največ konfliktov med lastniki zemljišč ter upravljavci populacij. Natančnejše poznavanje vzrokov za nastanek ritin pa je bistvenega pomena za njihovo preprečevanje oz. učinkovito reševanje konfliktnih situacij med človekom in divjim prašičem.
Cilji projekta:
- Pripraviti pregled dosedanjih ugotovitev o vzrokih in posledicah ritja divjih prašičev.
- Ugotoviti, kako habitatni in populacijski dejavniki ter predvsem antropogeni vnos hranil vplivajo na izpostavljenost kmetijskih površin (travinja) ritju divjih prašičev.
- Ugotoviti vpliv talnih lastnosti in dostopnosti prehranskih virov za divjega prašiča v tleh na ritje.
- Spoznati prehranske preference divjega prašiča v povezavi z ritjem in antropogenim vnosom hranil.
- Določiti in kvantificirati zastopanost za kmetijstvo škodljivih organizmov v prehrani divjih prašičev.
- Določiti vpliv ritja divjih prašičev na bioprodukcijo in vrstno sestavo/pestrost različnih tipov travinja ter opredeliti učinke različnih načinov saniranja škod.
- Dopolniti dosedanja spoznanja o potencialu beljakovinsko-vitaminskih dodatkov kot sredstva za zmanjšanje ritja divjih prašičev na travinju.
- Oceniti učinkovitost nekaterih odvračalnih ukrepov za odvračanje divjih prašičev s travinja.
- Pripraviti navodila za sanacijo škod zaradi ritja divjih prašičev in predlog smernic za izvajanje ustreznih odvračalnih ukrepov, prilagojenega krmljenja ter izvajanja lova.
- Začeti s sistematičnim ocenjevanjem številčnosti oz. populacijskih gostot divjih prašičev v Sloveniji.
- Prispevati k izobraževanju, vzgoji novih kadrov in dvigu raziskovalnega potenciala na področju raziskav divjadi in lovstva v Sloveniji.
- Prispevati k zmanjšanju konfliktov med lastniki zemljišč in upravljavci populacij
Rezultati:
S projektom so bila pridobljena številna nova spoznanja o tem, kako habitatni in populacijski dejavniki ter antropogeni vnos hranil vplivajo na izpostavljenost kmetijskih površin ritju divjih prašičev. Z analizami tal in dostopnosti prehranskih virov za divjega prašiča v tleh so bili osvetljeni vzroki ritja divjih prašičev na travinju. S kombinacijo klasičnih (analize vsebine želodcev) in sodobnih raziskovalnih metod (molekularno-genetske metode: metabarkodiranje okoljskih vzorcev in iztrebkov, tj. določanje prisotnosti okoljske DNK) so bile pridobljene nove ugotovitve o prehranskih preferencah divjega prašiča v povezavi z ritjem. Ocenjena je bila učinkovitost nekaterih odvračalnih ukrepov, ki se že uporabljajo ali bi se lahko uporabljali za odvračanje divjih prašičev s travinja. Pričelo se je sistematično ocenjevanje številčnosti oz. populacijskih gostot divjih prašičev v Sloveniji z implementacijo sodobnih raziskovalnih tehnik ter vključitvijo v evropske konzorcije/mreže, ki razvijajo tovrstne metode. Z diseminacijo rezultatov končnim uporabnikom je bilo prispevano k zmanjšanju konfliktov med lastniki zemljišč in upravljavci populacij.
Ključne besede: Divji prašič, ritje, škode, travinje, konflikti, ekosistemska vloga, prehrana
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Boštjan Pokorny
- Institucija: Fakulteta za varstvo okolja
- Naslov institucije: Trg mladosti 7 , 3320 Velenje
- E-naslov institucije: info@fvo.si
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: bostjan.pokorny@fvo.si
Ostali projektni partnerji:
- Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
- Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
- Gozdarski inštitut Slovenije
Povezave:
Gradiva, ki so nastala tekom projekta:
