Namen in cilji raziskave:

Namen projekta je bil proučiti možnosti izboljšav glede dobrobiti rejnih živali (perutnina, prašiči, prežvekovalci, kopitarji) v hlevih, na transportu do klavnic in v klavnicah. Na osnovi dejanskih ogledov na terenu z namenom ocenitve trenutne situacije, novih informacij preko anketiranja rejcev, priprav strokovnih podlag za spremembo in dopolnitev zakonodaje na področju dobrobiti in raziskav na določenih ključnih točkah, ki znižujejo raven dobrobiti so bili izpolnjeni cilji zadani
na začetku projekta.

Cilji:

  • proučiti obseg, oblike in načine reje živali za posamezne vrste rejnih živali (perutnina, prašiči, prežvekovalci in konji), ki so v nasprotju z pričakovanimi družbenimi normami ter že sprejetimi strategijami in predpisi s področja reje, zdravja, zaščite in dobrobiti živali;
  • predlagati rešitve za odpravo neustreznih načinov reje oziroma predlagati nove alternativne oblike reje, ki bodo za posamezne vrste in kategorije živali ustreznejše ter izhodišča za pripravo novih oziroma dopolnitev obstoječih predpisov (v kolikor bo potrebno delo na terenu in potrditev izboljšave v praksi);
  • pripraviti smernice dobre živinorejske prakse, ki bodo upoštevale karakteristike in specifike posameznih vrst in kategorij rejnih živali za izboljšanje zdravja in dobrobiti rejnih živali, z opredelitvijo ustreznih konvencionalnih (standardnih) in alternativnih načinov reje za gospodarsko najpomembnejše vrste rejnih živali: perutnino, prašiče, govedo, drobnico in konje.
  • ugotoviti kritične točke, ki predstavljajo težavo za dosledno izvrševanje Uredbe 1/2005 in 1099/2009 ter iskanje sodobnih tehničnih rešitev in najnovejših praks pri zagotavljanju dobrega počutja živali od hleva do zakola. Ta cilj pokriva transport rejnih žival in klavnice za perutnino, transport in klavnice za rdeče meso in zakol na domu

Rezultati:

Pripravljena je bila strokovna podlaga in osnutki za spremembo zakonodaje ter smernice dobre živinorejske prakse, pri čemer so bile upoštevane specifične karakteristike posameznih vrst in kategorij rejnih živali z namenom izboljšanja njihovega zdravja in stopnje dobrobiti, kontrole transporta ter nadzora dela v klavnicah. Na strokovnem področju so bili rejci osveščeni z različnimi strokovnimi publikacijami in seminarji.

Opravljene so bile dodatne raziskave za nekatere kritične točke dobrobiti, in sicer: (1) analiza zvoka in THI indeksa za oceno reje brojlerskih piščancev, (2) primerjava kopunjenja z in brez uporabe anestezije s poudarkom na dobrobiti živali, (3) preučevanje pomembnosti rdeče pršice (Dermanyssus gallinae) pri dobrobiti kokoši nesnic, (4) raziskava imunokastracije prašičev, (5) uporaba daljinskega zaznavanja za potrebe dobrobiti prežvekovalcev, (6) analiza napadov zveri na ovce, (7) preučevanje pomena patoanatomskih preiskav ob sumu zanemarjanja oziroma mučenja živali (pri prašičih in govedu), (8) merjenje ravni stresnega hormona (kortizol) pri prašičih in govedu ob poginu in v klavnicah ter (9) merjenje ravni stresnega hormona (kortizon) pri brojlerjih na farmi.

Že tekom projekta je bil dosežen gospodarski razvoj z razširitvijo področja dejavnosti. Z zvišanjem ravni dobrobiti v hlevih je bil neposredno povečan dobiček rejcev, ki skrbijo za dobrobit svojih živali, ter hkrati prispevano k varovanju okolja in trajnostnemu razvoju. Ena od petih domen dobrobiti je tudi zdravje, za katerega je odgovorna veterinarska stroka, zato so bili med neposredne rezultate raziskovalnega projekta vključeni tudi varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva, zlasti na dveh področjih: spodbujanje kmetijstva, gozdarstva, ribištva in proizvodnje živil ter razvoj veterine in drugih kmetijskih znanosti.

ključne besede: dobrobit; rejne živali; ukrepi kmetijske politike; smernice

Kontakt vodilnega partnerja:

  • Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: prof. dr. Alenka Dovč
  • Institucija: Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
  • Naslov institucije: Gerbičeva ulica 60, 1000 Ljubljana
  • E-naslov institucije: glavna.pisarna@vf.uni-lj.si
  • E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: alenka.dovc@vf.uni-lj.si

Projektni partnerji:

  • Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • Kmetijski inštitut Slovenije
  • PERUTNINA PTUJ reja perutnine, proizvodnja krmil, perutninskega mesa in izdelkov, trgovina in storitve d.o.o.

Gradivo: