Namen raziskave:

Projekt se je osredotočal na spoznavanje podpornih organizmov, zagotavljanje njihove prisotnosti v kmetijskem in drugih prostorih ter na ozaveščanje partnerskih in drugih kmetij, strokovne in splošne javnosti o njihovem pomenu za kmetijstvo, ohranjanje biodiverzitete, varstvo naravnih virov in okolja.
Podporni organizmi so živali in druga živa bitja, ki nehote pomagajo kmetu, sadjarju, vrtičkarju pri njegovem delu, a so pogosto prezrti. Mednje sodijo ptice (ptice pevke, ujede, sove), žuželke (medonosna in divje čebele, čmrlji, muhe trepetavke, metulji, hrošči), netopirji, ježi, plazilci (kuščarji, kače), dvoživke (žabe, krastače, pupki), deževniki idr.

Odvisni so od različnih habitatov in drugih elementov, ki jih v prostoru ohranja ali vnese človek. Zaradi njegovega delovanja (spremembe rabe kmetijskih zemljišč zaradi intenzifikacije ali opuščanja) in vse bolj očitnih podnebnih sprememb, se njihov življenjski prostor spreminja ali celo izginja. Glavni namen projekta je zato bil razvoj modela umeščanja različnih elementov kot bivališč in skrivališč podpornih organizmov ter vzdrževanja njihovih življenjskih prostorov.

Cilji raziskave:

  • ohranitve in vzdrževanja različnih elementov in habitatov, ki predstavljajo skrivališča in bivališča podpornih organizmov;
  • povečanja vrstne pestrosti (ekosistemska, vrstna, genetska raven);
  • zagotavljanje biotsko in proizvodno raznovrstnih kmetijskih površin in s tem izboljšanja potenciala kmetijskih proizvodov;
  • povečanja ozaveščenosti kmetovalcev, kmetijskih svetovalcev in drugih deležnikov o dodani vrednosti bivališč in skrivališč podpornih organizmov (ekosistemske storitve) za kmetijstvo in varstvo narave.

Rezultati:

V praktični del projekta je bilo vključenih pet kmetijskih gospodarstev (KG) iz različnih slovenskih regij, za katere so značilne različne naravne danosti in posledično tudi habitati, ki vplivajo na prisotnost določenih podpornih organizmov.  Na podlagi ogledov začetnega stanja in pogovorov z lastniki (potrebe, razvojne usmeritve) je bil pripravljen načrt umeščanja različnih elementov kot bivališč in skrivališč podpornih organizmov. Izbrana so bila bivališča in skrivališča, ki bi jih bilo potrebno umestiti v prostor na posameznem kmetijskem gospodarstvu, da se poveča prisotnost obstoječih oz. privabi v prostor nove koristne organizme ter se tako zagotovi večjo vrstno pestrost in širši obseg ekosistemskih storitev.

Na vsakem kmetijskem gospodarstvu so bile na novo umeščene lesene in glinene gnezdilnice ter lesene netopirnice ter obnovljeni oz. ustrezno urejeni elemente, ki so bili že prisotni na posameznem KG (npr. kupi skal, odmrla drevesa in druga lesna biomasa, drevesni osamelci, manjši vodni kali; na določenih KG so bili nekateri od teh elementov umeščeni na novo). Na določena KG so bili umeščeni tudi hoteli za čmrlje, žuželke in metulje ter T-drogovi za ujede.

Koliko (različnih) elementov se lahko umesti v kmetijski ali drug prostor je odvisno od velikosti posesti in obstoječih habitatov, saj vsak organizem potrebuje dovolj velik življenjski prostor – območje, kjer živi, se prehranjuje in tudi razmnožuje.

Za zagotavljanje prisotnosti podpornih organizmov na KG je potrebno redno vzdrževanje in obnavljanje njihovih bivališč in skrivališč (npr. čiščenje gnezdilnic, obnavljanje odpadne lesne biomase, vodnih kalov) kot tudi njihovih habitatov nasploh, zato so v okviru projekta podane usmeritve za njihovo trajnostno upravljanje:
•       ohranjanje travniških sadovnjakov oz. posameznih visokodebelnih sadnih dreves (obrezovanje, gnojenje, zaščita sadik pred škodljivci in objedanjem);
•       vzdrževanje ekstenzivnih, vrstno pestrih travnikov (košnja 1-2x letno, potem ko rastline odcvetijo,  mozaična košnja – del travnika se pusti nepokošen, odsotnost paše oz. kvečjemu ekstenzivna paša po 30. 6., brez ali z minimalnim gnojenjem, odstranjevanje neželenih in invazivnih rastlin) in
•       vzdrževanje mejic in gozdnega roba (redno čiščenje, odstranjevanje invazivnih vrst, puščanje odpadne lesne biomase na gozdnih tleh, sadnja plodonosnih vrst, ki predstavljajo hrano tako za človeka kot tudi za podporne in druge organizme), kjer se ti koristni organizmi prehranjujejo, skrivajo in skrbijo za svoje potomce.

Prisotnost podpornih organizmov v kmetijski krajini in tudi širše prinaša koristi tako za kmetijska gospodarstva kot tudi za okolje :

  • večja vrstna pestrost (živali in rastline) na kmetijskih gospodarstvih in tudi v širšem prostoru in s tem večji obseg njihovih ekosistemskih storitev;
  • učinkovitejše opraševanje in s tem večji hektarski donos → izboljšana kmetijska proizvodnja;
  • bolj trajnostno kmetovanje: naravna kontrola škodljivcev → manjša poraba FFS in drugih pesticidov; ohranjanje rodovitne prsti (koristni organizmi v tleh)
  • manjša poraba mineralnih gnojil in drugih dodatkov; ekstenzivna obdelava → manjša uporaba kmetijske mehanizacije idr.. Pri ekološkem kmetovanju je prisotnost podpornih organizmov skoraj nujna, saj z določenimi plenilskimi organizmi zmanjšamo število škodljivcev brez uporabe pesticidov in drugih kemičnih sredstev;
  • manjša uporaba kemičnih in drugih sredstev → varovanje tal in podtalnice (vodnih virov);
  • ustvarjanje novih habitatov za podporne organizme (ekstenzivni sadovnjaki in travniki, mejice) → vezava ogljika v lesno biomaso in talno organsko snov ter manj emisij zaradi manjše uporabe kmetijske mehanizacije, gnojil in fitofarmacevtskih sredstev;
  • večja stabilnosti obdelovalnih površin ob ujmah, sušah in drugih vremenskih neprilikah → učinkovitejše prilagajanje na podnebne spremembe in s tem dolgoročna ekonomska varnost kmetij;
  • vzdrževanje habitatov podpornih organizmov, značilnih za kmetijsko krajino (travniški sadovnjaki, ekstenzivni travniki, mejice, gozdni rob) → ohranjanje krajinskih značilnosti slovenskega podeželja (ambientalna vrednost);
  • možnost pridobitve določenih subvencij → razvoj kmetij;
  • razvoj novih dejavnosti na kmetiji (opazovanje živali, delavnice idr.) → ustvarjanje dodatnega prihodka.

Kontakt vodilnega partnerja:

  • Institucija:  2DOM d.o.o., socialno podjetje
  • Naslov institucije: Žaucerjeva ulica 5, 1000 Ljubljana
  • E-naslov institucije: 2domdoo@gmail.com
  • Telefonska številka kontaktne osebe vodilnega partnerja: +386 (0)40 551 709

Ostali projektni partnerji:

  • Srednja gozdarska, lesarska in zdravstvena šola Postojna
  • Kmetijski inštitut Slovenije
  • Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU
  • Inkluzivni park 1890, so.p.
  • Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM
  • Replika Group d.o.o.
  • Makrobios Panonija, so.p.
  • Turistična kmetija Široko
  • kmetija Žagar
  • kmetija Štanta

Gradiva, ki so nastala tekom projekta:

Spletna stran projekta

Objavo v občinskem časopisu Bistriški odmevi (april 2025, št. 131, str. 50) in tedniku Vestnik (8.5.2025, str. 10).