Namen raziskave:
Ekološko pridelovanje sadja je med vsemi kmetijskimi dejavnostmi eno najzahtevnejših, saj je zaradi osnovne značilnosti trajnih rastlin (več-letnosti/dolgoživosti) tudi razvoj populacij škodljivcev in uveljavljanja infekcijskega potenciala gliv, bakterij in fito-plazem, bolje učinkovit in s tem nevarnejši. Razen tega je tudi spekter ŠO izjemno velik. Prav zaradi tega je tehnološko vodenje tovrstne pridelave zelo zapleten in zahteven proces in ob visoko usposobljenem strokovnjaku zahteva dovršen prenos znanja v prakso.
Cilj raziskave:
Cilj projekta je s praktičnimi primeri na partnerskih/demonstracijskih posestvih v 6 statističnih regijah po Sloveniji in vključujoč več sadnih vrst pokazati pridelovalcem, da je ob uporabi obstoječih praks in tehnoloških ukrepov možen uspešen prehod iz integriranega v ekološki način pridelovanja tudi v že obstoječih trajnih nasadih. Ekološki način pridelave sadja je eden najzahtevnejših, vendar najbolj dosledno izpolnjuje večnamensko vlogo kmetijstva, ki obsega zagotavljanje zadostne preskrbe z varno hrano, ohranjanje naravnih danosti – voda, tla, zrak, biotske raznovrstnost in tudi ohranjanje kulturne kmetijske krajine z gospodarsko in socialno vlogo kmetijstva.
Rezultati:
Projekt je prinesel pomembne rezultate na področju ekološke pridelave sadja in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Vzpostavljeni so bili demonstracijski objekti z različnimi sadnimi vrstami v šestih statističnih regijah, od Pomurja do Primorske, kjer so bili testirani sodobni ukrepi ekološke pridelave. V prakso je bilo uspešno preneseno znanje o pomenu pridelave sadja za varovanje nadzemnih in podzemnih voda, izboljšanje razmer v tleh, ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravovarstvo. Poleg tega so bili razviti ukrepi za prilagajanje pridelave sadja na podnebne spremembe ter zmanjševanje negativnih vplivov na okolje.
Tekom projekta je bila razvita tudi aplikacija za mobilne telefone Android – e Sadjarski priročnik, ki zajema smernice, ki omogočajo spremljanje koristnih in škodljivih organizmov v jablanovih nasadih.
Projekt je prav tako prispeval k prenosu znanja o trajnostnem varstvu rastlin in omogočil izvedbo analiz možnosti prehoda na ekološko pridelavo. Kot pomemben rezultat se kaže tudi povečanje površin namenjenih ekološki pridelavi ter umestitev izbranih ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti v standardne pridelovalne sheme.
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: dr. Tatjana Unuk
- Institucija: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
- Naslov institucije: Pivola 10
- E-naslov institucije: referat.fkbv@um.si
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: tatjana.unuk@um.si
Projektni partnerji :
- Univerza v Ljubljani
- KIS
- Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto
- Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana
- Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
- Sadjarstvo Dežman
- Kmetija Strgar
- Kmetija Staniša
- Kmetija Černelič
- Kmetija Sadjarstvo Trstenjak
- Sadjarstvo Ormož d.o.o
- Biotehniška šola Maribor
- Ivan Knez
- Kmetija Kante
