Namen in cilji raziskave:
Na kmetijsko intenzivnih območjih je prisoten trend zmanjševanja krajinskih elementov, ki so pomembni za biotsko raznovrstnost. Namen projekta je zaustaviti ta trend in prispevati k ohranjanju oz. povečanju biotske raznovrstnosti.
Splošni cilj projekta je povečati biotsko (ekosistemsko, vrstno, genetsko) raznovrstnost in s tem povečati stabilnost in elastičnost kmetijskega ekosistema na dolgi rok.
Specifični cilji projekta pa so bili:
- ohranitev, razširitev in obogatitev obstoječih krajinskih struktur na izbranem kmetijskem prostoru / ekosistemu;
- vzpostavitev novih krajinskih struktur v izbranem kmetijskem prostoru/ekosistemu;
- povečanje ozaveščenosti kmetov, kmetijskih svetovalcev in drugih deležnikov v prostoru (investitorjev in izvajalcev agrarnih operacij) o pomenu krajinskih elementov, biotske raznovrstnosti in ekosistemske stabilnosti.
Rezultati:
Ključna praktična priporočila za upravljanje z obstoječimi krajinskimi elementi
Osnovno vodilo vzdrževanja vseh vegetacijskih krajinskih elementov je ohranjanje dobrega stanja njihove vegetacije. Potrebno je občasno selektivno redčenje vegetacije ter odstranitev suhih dreves oz. poškodovanih ali suhih vej. To izvedemo med oktobrom in 1. marcem, če drevesa takrat še niso olistana. Pazimo na uporabo ustreznega orodja oz. mehanizacije, ki omogoča raven in čist rez. Zaradi omejevanja tujerodnih invazivnih rastlin redčenje izvedemo v omejenem obsegu, še posebej to velja za grmovnice.
Pri visokodebelnih oz. travniških sadovnjakih, kjer se drevje ne obrezuje redno, je osnova za nadaljnjo rast poživitvena rez. Najprimernejši čas zanjo je zgodaj spomladi. Odrežemo suhe in poškodovane veje, pri rezi ostalih vej pa gledamo na to, da bo krošnja čim bolj osvetljena. Pri tem moramo paziti, da ne odstranimo več kot tretjino krošnje.
Zaželeno je, da so robovi njiv oz. obmejki čim bolj vrstno pestri, zato na njih in v njihovi neposredni bližini ne uporabljamo FFS in gnojil. Priporočamo, da se košnja obmejkov izvede enkrat letno, in sicer pozno v vegetacijski sezoni. Če se na obmejku pojavljajo tujerodne invazivne rastline, je potrebna pogostejša košnja in izvajanje ukrepov za njihovo zatiranje. V kolikor je obmejek vrstno siromašen, ga lahko obogatimo s posipanjem senenega drobirja iz okoliških travnikov z visoko vrstno pestrostjo in brez tujerodnih invazivnih vrst.
Dodatno prispevamo k biotski raznovrstnosti, če obstoječi krajinski element povečamo (razširimo, podaljšamo, zapolnimo vrzeli), obogatimo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Pri tem uporabimo sadike avtohtonih vrst dreves in grmov, izberemo pa čim pestrejšo kombinacijo sadik. Priporočamo presaditev sadik. Krajinski element lahko tudi obogatimo z različnimi neživimi strukturami manjših dimenzij kot npr. kup kamenja, kup vejevja, čmrljak ali hotel za žuželke.
Ključna praktična priporočila za vzpostavitev novih krajinskih elementov
Nov krajinski element poskusimo umestiti na lokacijo, kjer bo hkrati dopolnjeval mrežo obstoječih krajinskih elementov in čim manj motil obdelavo kmetijskih zemljišč. Posledično se usmerjamo na robove obdelovalnih enot, pri tem pa načrtujemo tudi ustrezen odmik od parcelne meje. Pazimo, da ne bi vzpostavitev novega krajinskega elementa predstavljala ovire za preglednost (ceste in poti, železnica), prav tako ne sme ogrožati vodov gospodarske javne infrastrukture. Nov krajinski element je smiselno umestiti na slabša, manj rodovitna in degradirana zemljišča, ča pa takšnih nimamo, ga umestimo tako, da čim bolj preprečujejo vodno in vetrno erozijo. Upoštevamo prihodnjo osenčenost in prilagodimo smer zasaditve, če gre za linijski element. Priporočamo smer sever-jug, če pa ta ni mogoča, se naj zasadijo predvsem grmi.
Za zasaditev novega krajinskega elementa uporabimo avtohtone vrste dreves in grmov. Priporočamo presaditev. Novo zasajene oz. presajene sadike najbolj ogrožajo tujerodne invazivne rastline, poletna suša in divjad. Tujerodne invazivne rastline okoli sadik je potrebno zatirati s košnjo, puljenjem, sicer so možnosti preživetja sadik bistveno manjše. Najboljši čas za zasaditev je pozno jeseni zaradi poletnih suš in omejenih možnosti zalivanja. Divjad pogosto poškoduje sadike, zato naj se večjim sadikam namesti tudi zaščitna mreža. Stanje sadik spremljamo in morebitne propadle nadomestimo z novimi.
Gradivo:
