Namen in cilji raziskave:

Zaradi opuščanja pridelave manj donosnih vrst in sort kmetijskih rastlin so številne stare sorte povsem izgubljene, nekatere so shranjene v genskih bankah, redke pa so v omejenem obsegu še prisotne v pridelavi. Zaradi množičnega opuščanja pridelave starejših sort prihaja do izgube genske raznovrstnosti med populacijami ali sortami iste vrste t.j. do “genske erozije“. Ohranjanje raznolikost kmetijskih rastlin pomembno prispeva k ohranjanju raznolikosti v kmetijstvu in širše. Biotska raznovrstnost v kmetijstvu je potrebna za ohranjanje ključnih funkcij kmetijskih ekosistemov in procesov v pridelavi hrane.

Na mednarodni ravni so bila oblikovana številna priporočila, s katerimi se želi stare sorte ohraniti oz. jih ponovno vrniti v pridelavo. Ukrepe, katerih namen je zaščita rastlinskih genskih virov in preprečitev genske erozije, je v svoje predpise in politike vnesla tudi Slovenija. Ukrepe za ohranjanje raznolikosti v kmetijski pridelavi bo potrebno v prihodnje še okrepiti, njihovo izvajanje pa podpreti s podlagami za ugotavljanje ogroženosti posameznih rastlinskih vrst in sort

Cilji:

Prispevati k bolj poglobljenemu poznavanju potenciala in vrednosti lokalnih sort rastlin, povečati njihovo prepoznavnost in zanimanje med potrošniki ter s tem povečati obseg njihove pridelave.

  • Opredelitev in natančna definicija izrazov, povezanih z lokalnimi sortami
  • Analiza obsega pridelave lokalnih sort, priprava kriterijev in meril za določanje ogroženosti registriranih lokalnih sort zaradi genske erozije.
  • Oblikovanje sistema za oceno ogroženosti ločeno za poljščine in zelenjadnice ter za sadne rastline in vinsko trto.
  • Pri jablani uporaba molekulskih DNA markerjev za prepoznavanje sinonimov starih sort.
  • Ocena ogroženosti lokalnih sort poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in vinske trte zaradi genske erozije.
  • Prilagoditev metod za preskušanje vrednosti za pridelavo in uporabo (VPU) pri lokalnih sortah v trajnostnih sistemih kmetovanja.
  • Pri koruzi in ajdi preučitev potenciala za pridelavo, prehranske vrednosti in primernosti za nadaljnjo predelavo.
  • Ocena uporabne vrednosti jabolk, hrušk in orehov, skladiščenje, predelava in senzorične lastnosti plodov.
  • Izdelava opisov lokalnih sort, ki vključujejo morfološke, biološke in prehranske značilnosti, priporočene tehnologije pridelave ter načine uporabe.

Rezultati:

Razvit je bil model za ocenjevanje ogroženosti registriranih lokalnih sort zaradi genske erozije, izvedena je bila genetska analiza nekaterih starih sort jablane, določena je bila njihova sorodnost ter pripravljen predlog terminologije za lokalne sorte. Pri izbranih vrstah so bile ocenjene pridelovalne in uporabne vrednosti sort, kar je pokazalo na precejšnjo raznolikost med sortami. Pripravljeni so bili opisi za več kot 300 lokalnih sort, informacije pa so bile posredovane širši javnosti in uporabljene v promocijskih aktivnostih. Projekt je prispeval k boljšemu poznavanju in prepoznavnosti lokalnih sort, podpira ukrepe za njihovo ohranjanje in predstavlja osnovo za nadaljnji razvoj proizvodov iz teh sort.

Kontakt vodilnega partnerja:

  • Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: dr. Kristina Ugrinović
  • Institucija: Kmetijski inštitut Slovenije
  • Naslov institucije: Hacquetova ulica 17
  • E-naslov institucije: /
  • E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: kristina.ugrinovic@kis.si

Projektni partnerji:

  • Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Gradivo:

Povezave:

Spletna stran projekta, z opisi in slikami vseh sort