Namen in cilji raziskave:
Cilj projekta je poznavanje bionomije marmorirane smrdljivke v lokalnih razmerah, kar predstavlja predpogoj za načrtovanje ukrepov za prebivalce v naseljih ter preprečevanje škode v kmetijski pridelavi. Marmorirana smrdljivka je škodljivec, proti kateremu imamo trenutno v Sloveniji registrirana zgolj dva kemična pripravka. Zato je potrebno poiskati alternativo, ki bo učinkovita in hkrati ciljno specifična ter okolju prijazna.
Poglavitni namen je razviti in preizkusiti različne kemične in nekemične metode za zatiranje škodljivca na kmetijskih rastlinah s poudarkom na proučevanju metod z nizkim tveganjem (metoda privabi in ubij z uporabo atraktantov in posebnih sesalcev; uporaba privabilnih in lovilnih posevkov, uporaba eteričnih olj kot repelentov, uporaba biotičnih agensov [entomopatogene ogorčice in glive ter proteinski toksini iz gob], uporaba protiinsektnih mrež) ter poiskati optimalne kombinacije ukrepov za preprečevanje škode v kmetijski pridelavi.
V sklopu projekta CRP želimo načrtovati ukrepe za prebivalce v urbanem okolju in za pridelovalce kmetijskih rastlin ter pripravo informativnih materialov in strokovnih priporočil za obvladovanje škodljivca.
Cilji:
- preučiti bionomijo marmorirane smrdljivke v lokalnih razmerah, kar predstavlja predpogoj za načrtovanje ukrepov za prebivalce v naseljih ter preprečevanje škode v kmetijski pridelavi
- razviti in preizkusiti različne kemične in nekemične metode za zatiranje škodljivca na kmetijskih rastlinah s poudarkom na preučevanju metod z nizkim tveganjem.
Rezultati:
Med testiranimi snovmi in eteričnimi olji sta se nerolidol in vrtni ognjič izkazala kot najučinkovitejša repelenta med vsemi preučevanimi spojinami. Preučevali smo tudi potencialno toksičnost entomotoksičnih proteinov iz gob na marmorirano smrdljivko, a se nobeden od njih ni izkazal za učinkovitega. S protiinsektno mrežo smo uspeli na jablani učinkovito zmanjšati obseg poškodb zaradi marmorirane smrdljivke, s potrditvijo zastopanosti jajčnih parazitoidov Anastatus
bifasciatus in Trissolcus basalis, ki sta bila posledično uvrščena na Seznam domorodnih vrst organizmov za biotično varstvo rastlin, pa imajo slovenski pridelovalci dve novi alternativi za zatiranje škodljivca. Med privabilnimi posevki se je v poljskih poskusih za marmorirano smrdljivko izkazal za
najbolj dovzetnega sirek, ki ga stenica uporablja predvsem kot vir hrane v obdobju razvoja plodu. Sončnica privablja stenico skozi celo rastno dobo, soja pa je za škodljivca pomembna zlasti kot gostitelj, na katerega odlaga tudi jajčeca.
Ugotavljamo, da je za zadovoljiv rezultat na stenico potrebno vršiti zatiralni pritisk celotno obdobje 4 mesecev. Z uporabo velikega števila pripravkov s stranskim učinkom (30-40 % učinkovitost za odrasle), lahko vršimo dovolj velik odvračalni pritisk in povzročimo delno smrtnost jajčec in ličink prve stopnje (okrog 50 % učinkovitost).
Ključne besede: marmorirana smrdljivka, bionomija, sezonska dinamika, varstvo rastlin, feromonske pasti, protiinsektne mreže, privabilni posevki, traktorski sesalnik za stenice (žuželke), jajčni parazitoidi, biotično varstvo, kemično varstvo, repelenti, atraktanti, entomotoksični proteini iz gob
Partnerji projekta:
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
- Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
- Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
- Kmetijski inštitut Slovenije
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
