Namen in cilji raziskave:
V kmetijstvu so tla osnovni vir. Uspešno in trajnostno kmetijstvo v temeljih zajema pridelavo kakovostne hrane ob hkratnem ohranjanju rodovitnosti tal. Tla so bistven del kopenskih ekosistemov ter neobnovljiv naravni vir, ki ima centralno vlogo pri kroženju snovi in plinov na planetu. Tla so več funkcionalen medij, ki omogoča rast in razvoj rastlin (pridelava hrane), filtrira podzemne vode (samoočiščevalna sposobnost), predstavlja medij, skozi katerega poteka kroženje snovi oz. hranil in habitat, ki odločilno vpliva na biotsko raznolikost. V kontekstu varovanja narave in boja proti klimatskim spremembam so tla vse bolj prepoznana tudi kot ključen ponor atmosferskega CO2, uskladiščenega v obliki TOS. Kot kratkoročen oz. poltrajen vir hranil, TOS tlem v veliki meri določa rodovitnost in s tem kakovost tal.
Zasnova nacionalnega monitoringa talne organske snovi (v nadaljevanju: TOS), je ključnega pomena, saj ga Slovenija potrebuje zaradi boljšega vpogleda v stanje kmetijskih tal. Sistem vzpostavitve zbiranja in obdelave podatkov na kmetijskih tleh je nujen in predpogoj pri zagotavljanju ustreznih podatkov. Urejeno zbiranje podatkov tal ter TOS zagotavlja možnosti spremljanja stanja in napovedovanja trendov. Hkrati pristojnim inštitucijam zagotavlja enostavnejšo presojo upravičenosti in ustreznosti ukrepov ter nudi osnovo za oblikovanje ustreznih okoljskih politik v boju proti klimatskim spremembam.
Cilj naloge je, da se določi vpliv obdelave medvrstnega prostora v vinogradu na kakovost tal in vodno bilanco, saj bo tako služilo za odpravljanje vrzeli v znanju. S tem se bodo lahko v prihodnje preoblikovali ukrepi v kmetijstvu, kjer se bo naslavljala primerna medvrstna obdelava za trajne nasade. Prav tako je namen naloge, določitev osnovnih agrometeoroloških kazalnikov za kmetijsko pridelavo, saj se lahko le na ta način najbolj strokovno opredeli primernost določenega kmetijskega postopka v pridelavi glede na razvoj rastlin s pomočjo agrometeorologije.
Cilji:
- Določitev vpliva obdelave medvrstnega prostora na obliko površine vinograda, na površinski tok vode in na erozijske procese oziroma odsotnost le-teh,
- Določitev primernega načina obdelave in določitev primerne oblike terena za preprečevanja površinskih tokov vode in erozijskih procesov,
- Izvedba meritev fizikalnih, bioloških in kemijskih lastnosti tal na medvrstnem prostoru vinograda, ki je zatravljen in na medvrstnem prostoru vinograda, ki je redno obdelan,
- Ugotovitev vpliv načina obdelave medvrstnih prostorov na vodno bilanco tal vinograda,
- Ugotovitev razlik v kakovosti tal pod različnimi načini obdelave (organska snov, porazdelitev v profilu, vodo zadrževalne lastnosti tal, infiltracija, struktura tal),
- Priprava poročila o vplivu obdelave medvrstnega prostora v vinogradu na kakovost tal in vodno bilanco
- Določitev primernih agroklimatskih kazalnikov in metod analize s pomočjo natančnega pregleda literature in individualnih posvetov s strokovnjaki z različnih kmetijskih področij v Sloveniji,
- Analizirati kazalnike, izvesti izračune na dosegljivih podatkih, proučiti ekstremne vrednosti in njihove povratne dobe ter pripraviti projekcije do konca stoletja po različnih scenarijih podnebnih sprememb
- S kombinacijo različnih analiz meteoroloških in fenoloških podatkov ter izpeljanih kazalnikov pripraviti za posamezne produkte v obliki preglednic, grafov in kart, ki bodo uporabni na različnih področjih kmetijstva.
- Določitev ranljivih območij, ki so pomembna za razvoj ustreznih strategij prilagajanja kmetijstva v Sloveniji.
Rezultati:
VPLIV OBDELAVE MEDVRSTNEGA PROSTORA V VINOGRADU NA KAKOVOST TAL IN VODNO BILANCO:
Z raziskavo kakovosti tal na izbranih vinogradih se je potrdilo, da imajo trajno ozelenjena tla medvrstnega prostora vinograda v povprečju večjo vsebnost organske mase in tudi večjo encimsko aktivnost, boljšo obstojnost strukturnih agregatov. Privzema se lahko, da to pozitivno vpliva na druge lastnosti tal, ki so odvisne od strukture (infiltracijska sposobnost, zadrževanje vode). V obdelanem medvrstnem prostoru brez rastlinskega pokrova se z obdelavo prekine kapilarni dvig ter se tako zmanjša izhlapevanje vode. V vinogradu z največjo gostoto tal, kjer so se izsledki najbolj razlikovali od ostalih dveh obravnavanih vinogradov, ugotovitve kažejo, da imajo tla brez rastlinskega pokrova boljšo infiltracijo. Opazovanja tal v času izdatnejših padavin so pokazala, da se zaradi izmenične stalne obdelave medvrstnih prostorov z leti na delu, ki je brez rastlinskega pokrova, oblikujejo blage terase.
Zaključki ob koncu raziskave povzemajo, da je v primeru zasaditve vinskih trt vzdolž plastnic priporočena izmenična obdelava medvrstnih prostorov. Na pasu, kjer je trajno ozelenitev v medvrstnem prostoru vinogradov, se z ozelenitvijo ohranjajo kakovostna tla z večjo vsebnostjo organske snovi in dobro strukturo. Na medvrstnem prostoru se z golo obdelavo v vsaki drugi vrsti zagotovi večjo dostopnost vode vinski trti.
AGROKLIMATSKI KAZALNIKI:
Pod vplivom podnebnih sprememb postaja prehranski sistem vedno bolj ranljiv. Izpostavljenost temperaturnim spremembam na rastline različno vpliva zaradi njihovega edinstvenega temperaturnega odziva, poleg tega pričakujemo večjo verjetnost za izpostavljenost rastlin temperaturnim ekstremom. V okviru analize tega projekta je bilo predstavljenih več kot 20 agroklimatskih kazalnikov, ki so med seboj različno pomembni za različna področja pridelave hrane, rezultate posameznih sklopov agroklimatskih kazalnikov pa se lahko s pomočjo strokovnjakov posameznih področij (npr. poljedelstva, travništva, botanike, sadjarstva in vinogradništva) prenese tudi v prakso. Tovrstni kazalniki omogočajo lažje načrtovanje nasadov, vpeljavo različnih metod prilagajanja na ekstremne vremenske dogodke ter so lahko v pomoč pri oblikovanju novih politik in zakonodaj.
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: doc. dr. Vesna Zupanc
- Institucija: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
- Naslov institucije: Jamnikarjeva ulica 101
- E-naslov institucije: info@bf.uni-lj.si
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: vesna.zupanc@bf.uni-lj.si
Naročniki:
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- Ministrstvo za okolje in prostor
