Namen in cilji raziskave:
Zmanjšanje odvisnosti od kemičnih fitofarmacevtskih sredstev, med njimi tudi herbicidov, predstavlja pomemben cilj skupne kmetijske politike Evropske unije (EU) in je hkrati ena od prioritet razvoja znanosti in stroke. Ob ukinjanju številnih herbicidov je v okviru izvedenega projekta osnovni prispevek k znanosti predvsem pri razvoju in preizkušanju alternativnih nekemičnih strategij in orodij za uravnavanje plevelne populacije v različnih pridelovalnih sistemih, z upoštevanjem osnovnih načel Integriranega varstva rastlin. Z letom 2014 je Slovenija pričela izvajati Splošna načela IVR pred škodljivi organizmi.
Škodljivi organizmi, med njimi tudi pleveli, v veliki meri vplivajo na količino in kakovost pridelka, zato predstavljajo ukrepi uravnavanja plevelne populacije enega izmed najpogostejših tehnoloških ukrepov pri večini gojenih rastlin. Uravnavanje plevelne vegetacije predstavlja enega večjih izzivov v kmetijski pridelavi. Tekmovanje plevelov z gojenimi poljščinami povzroča velik izpad pridelka, še posebej to velja za vrste, za katere je značilen počasen začetni razvoj. V splošnem je na voljo precej kemičnih in nekemičnih ukrepov za zatiranje plevelov, ampak je njihova uporaba v nekaterih primerih omejena ali pa ekonomsko neupravičena. Pri kemičnih metodah zatiranja so pri nekaterih kmetijskih rastlinah po eni strani omejitve s številom registriranih pripravkov, po drugi strani pa je kmetijskim pridelovalcem v zadnjem času, zaradi vse strožjih zahtev na področju registracij, na voljo vse manj učinkovitih pripravkov. Za uspešno uravnavanje plevelne vegetacije je potrebno ukrepe prilagoditi slovenskim rastnim razmeram in tipu gojene rastline predvsem v smislu ekonomske upravičenosti izvajanja posamezne strategije, ki pa pred uvajanjem potrebujejo svojo potrditev v praksi.
Cilj projekta je bil priprava nabora nekemičnih ukrepov za uravnavanje plevelne vegetacije in njihovo preizkušanje v realnih pridelovalnih pogojih, s ciljem razvoja bolj trajnostnega kmetijstva v Sloveniji.
Rezultati:
Analiza prodaje herbicidov je pokazala, da se nadaljuje trend upada skupne količine prodanih herbicidov, pri čemer predstavlja glifosat več kot tretjino celotne prodaje. Podrobnejša analiza volumenske prodaje glifosata je pokazala več kot 60 % delež prodaje glifosata v velikosti embalaže do enega litra. Iz tega lahko sklepamo, da je velik del vseh prodanih količin namenjen nekmetijski uporabi. Podatki pridobljeni iz anketnega vzorca 150 kmetijskih gospodarstev nakazujejo, da je poraba glifosata v slovenskem kmetijstvu bistveno večja od uradnih podatkov Statističnega urada RS. Večina kmetijskih pridelovalcev, ki uporabljajo glifosat je mnenja, da bi jim prepoved glifosata povišala stroške pridelave, zmanjšala pridelek in povečala zapleveljenost.
Pregled literature nekemičnih ukrepov v poljedelstvu in vrtnarstvu je pokazal, da je na voljo širok izbor tako neposrednih, kakor tudi preventivnih in v manjši meri fizikalnih metod zatiranja plevela. Čeprav se pogosto poudarja pomen ustreznega kolobarja kot enega najbolj učinkovitih preventivnih ukrepov pri zmanjševanju vznika in zapleveljenosti, se v zadnjem času tudi v Sloveniji v vse večjem obsegu pojavljajo precejšnje poenostavitve le-tega in povečujejo pritisk na uporabo neposrednih metod zatiranja plevela.
V raziskavi so bile preizkusene številne alternativne metode zatiranja plevelov kot so ožiganje plevela na obdelanih tleh, uporaba nizke podrasti v nasadih jablan, mehansko zatiranje plevelov (nitkanje, okopavanje, mulčenje) in zatiranje z uporabo ocetne kisline, pelargonske kisline in eteričnih olj agruomov. Vse so se izkazale za manj učinkovito alternativo napram kemičnim sredstvom. Največja težava so bistveno višji stroški in visoke izgube pridelka.
Raziskava preizkušanja nekemičnih metod uravnavanja plevelov je pokazala precej raznolike rezultate preizkušanja le-teh v poljskih razmerah. V smislu ekonomske in agronomske učinkovitosti so se najbolj izkazale kombinacije uporabe zmanjšanega odmerka herbicida in mehanskega zatiranje plevela, medtem ko je uporaba alternativnih pripravkov in izključno nekemičnih metod bistveno manj učinkovita, dražja in prinaša visoko tveganje za izgubo pridelka.
Ključne besede : plevelne vrste, zatiranje, nekemične metode, manjša uporaba FFS, preventiva, fizikalne metode
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: dr. Robert Leskovšek
- Institucija: Kmetijski inštitut Slovenije
- Naslov institucije: Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana
- E-naslov institucije: /
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja : robert.leskovsek@kis.si
Ostali projektni partnerji:
- Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
- Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
- Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
Povezave:
Povezava na predstavitev projekta na Digitalno knjižnico Slovenije
