Namen in cilji projekta:

V okviru triletnega projekta, podprtega s strani Republike Slovenije in Evropske Unije, so v sodelovanju z več partnerji uspešno izvedli obnovo in revitalizacijo mejic v slovenski kmetijski krajini.

Glavni cilj projekta je bil ozaveščanje in usposabljanje kmetij ter strokovne in širše javnosti o pomenu in načinih vzpostavitve ter vzdrževanja mejic. Mejice so bistven element kulturne in kmetijske krajine, ki zagotavljajo ter pozitivno vplivajo na izboljšanje biotske raznovrstnosti in številne ekosistemske storitve.

Projekt je vključeval razvoj in implementacijo modela za prepoznavanje in povečanje vrednosti mejic, ki je bil preizkušen na petih kmetijskih gospodarstvih po Sloveniji in se je v vseh primerih izkazal kot uspešen in primeren za slovensko kmetijsko krajino. Z inovativnim pristopom, ki vključuje uporabo sadike gozdnih dreves okuženih z gomoljikami ali tartufi, v kombinaciji z več plodonosnimi in medonosnimi vrstami, se je izboljšal dolgoročni ekološki in ekonomski potencial mejic. Ta pristop, skupaj z izbiro rastlinskih vrst prilagojenih predvidenim klimatskim spremembam, dolgoročno zagotavlja dodatne ekosistemske storitve mejic, kot so povečana količina pridelanega medu in plodov, varovanje tal, zaščita pred vetrom, hrana za divje opraševalce in zaščita domačih in divjih živali itd.

S projektom je bilo dokazano, da lahko mejice ponovno pridobijo svoje mesto v kmetijski krajini, ne le kot elementi biotske raznovrstnosti, temveč kot pomemben ekonomski vir za kmete, obenem pa so obudili in spodbudili sodelovanje kmetov z raziskovalnimi in svetovalnimi inštitucijami. Ta pristop, ne samo da prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti, ampak dolgoročno povečuje ekonomsko varnost kmetijskih gospodarstev in spodbuja sonaravno gospodarjenje, kar kaže na velik potencial mejic za trajnostni razvoj slovenskega podeželja.

Pomen mejic

Mejice igrajo ključno vlogo v povezovanju življenjskih okolij in spodbujanju biotske raznovrstnosti. Gostota in višina mejic ter njihova vrstna sestava, ki je odvisna od rabe zemljišč in vzdrževanja, vplivajo na številčnost in raznolikost živalskih ter glivnih vrst, ki v njih najdejo zavetje, hrano in prostor za razmnoževanje. Mejice varujejo pred erozijo, delujejo kot protivetrne zaščite, zmanjšujejo spiranje hranil in onesnažil v vodotoke in tla ter nudijo življenjski prostor številnim živalskim vrstam. V mestih prispevajo k izboljšanju kakovosti zraka, zmanjšanju hrupa in mestnega toplotnega učinka. Pravilno sajene mejice služijo kot migracijski koridorji za divje živali.

Rezultati:

Mejice so bile v projektu zasajene ali obnovljene na šestih lokacijah, ki se med seboj bistveno razlikujejo po klimatskih razmerah in lastnostih tal. Pri izbiri rastlinskih vrst se je izhajalo iz lokalnega okolja, kjer izbrane vrste že samorodno dobro uspevajo ter jih dopolnili z izbranimi sortami ali vrstami prilagojenimi na prihajajoče klimatske razmere. Skupno je bilo na šestih kmetijah posajenih več kot 720 rastlin, med njimi bezeg, brek, breza, češnja, črni ribez, dren, glog, jablana, jerebika, kostanj, leska, robida, skorš, sliva, sončnica in šipek. Vse sadike leske in breze so bile mikorizirane (okužene) z v Sloveniji avtohtono in široko prisotno tržno vrsto poletne gomoljike (Tuber aestivum / uncinatum). Po sajenju so kmetije poskrbele za individualno ali skupinsko zaščito pred divjadjo.

Med terenskimi preučevanji so bile izvedene preliminarne ocene začetnih pogojev za posamezna kmetijska gospodarstva, narejeni popisi rastlinskih vrst, ocenjena biotska raznovrstnost in izbrane so bile vrste s potencialom za proizvodnjo ali posebne ekosistemske storitve. Na podlagi tega izbora so se pričeli oblikovati ukrepi in razvijati model za urejanje in vzdrževanje mejic z uporabo plodonosnih, medonosnih in/ali redkejših drevesnih ter grmovnih vrst, skupaj z oceno njihove ustreznosti za gojenje gomoljik. Prilagajanje izbire vrst glede na specifične značilnosti in potrebe posameznega kmetijskega gospodarstva je pripomoglo k optimizaciji izbora in ustanovitvi mejic, ki bodo usklajene z željami lastnikov in zagotavljale maksimalno in pestro proizvodno in ekosistemsko funkcijo.

Zasaditve mejic so bile izvedene na v naprej pripravljenem (očiščenem/izsekanem) prostoru z ustrezno pripravo tal, v terminsko primernem času. Na vsakem kmetijskem gospodarstvu so bili zaradi posebnosti in različnosti leg in lokacij, ukrepi ustrezno prilagojeni in izvedeni. Z odstranjevanjem tujerodnih in invazivnih drevesnih in zeliščnih vrst se je dosegla izhodiščna naravna sestava mejic. Z izborom vrst se je zagotovilo izboljševanje stanja biodiverzitete in multiplikacijo pomena tako zastavljenih mejic (naravoslovni, okoljski, krajinski in kmetijski vidik). Zaradi vseh pozitivnih vplivov je potrebno mejice ohranjati. Vsak lastnik kmetijske površine lahko poskrbi in na manj vrednem zemljišču posadi mejico, ki bo več let in desetletij dajala sadeže, glive, med, ter izboljšala biotsko pestrost in kvaliteto našega življenjskega okolja.

Na vsakem kmetijskem gospodarstvu so bili z lastniki v individualnih razgovorih obravnavani izzivi in razvojne možnosti, ki jih mejice lahko prinesejo v njihova specifična okolja. Lastnikom je bila nudena strokovna pomoč pri izvajanju ukrepov za pravilno odstranjevanje in zatiranje tujerodnih ter invazivnih vrst. Zabeleženo je bilo tudi začetno stanje obstoječih in bodočih mejic za lažje načrtovanje ter ocenjevanje učinkovitosti dela

Za vsako kmetijsko gospodarstvo je bil pripravljen individualiziran načrt sadnje in izvedeno označevanje ter sajenje izbranih avtohtonih rastlinskih in grmovnih vrst. V tretjem in četrtem šestmesečnem obdobju projekta so bile mejice zakoličene, označeni načrti sajenja in, kjer je bilo potrebno, je bilo sajenje opravljeno po poletni košnji. Zbrani so bili podatki o okoljskih pogojih in izvedeni popisi vrst v okolici obstoječih in načrtovanih mejic, ki so služile kot osnova za izbor vrst za njihovo vzpostavitev ali obnovo. Novo načrtovane mejice so bile umeščene tako, da ohranjajo raznolik krajinski vzorec z minimalnim vplivom na kakovostnejša kmetijska zemljišča.

Izvedene so bile serije usposabljanj, delavnic in javnih predstavitev projekta za člane kmetijskih gospodarstev in širšo javnost, z namenom povečevanja zavedanja in krepitve znanja o vzpostavljanju in ohranjanju mejic. Predstavitve so vključevale več tem, vključno z vključevanjem kmetijskih gospodarstev v urejanje in vzdrževanje mejic, spodbujanjem trajnostnega upravljanja, varovanjem tal in ohranjanjem biotske raznovrstnosti. Udeleženci so se seznanili z različnimi pristopi in tehnikami urejanja mejic, izbiro rastlinskih vrst, vzdrževanjem habitatov za koristne organizme, metodami za preprečevanje erozije in ohranjanje tal ter trajnostnimi praksami kmetovanja. Predstavljeni so bili tudi uspešni primeri sodelovanja kmetijskih gospodarstev v projektu, izbrane vrste za vzpostavitev ali obnovo mejic in njihov vpliv na biodiverziteto, ekosistemske storitve in koristi za kmetijska gospodarstva.

Glavni doseženi cilji projekta:

1. Ekološki cilji:
– Vzdrževanje in povečanje biotske pestrosti.
– Omejevanje razširjenosti in številčnosti invazivnih tujerodnih vrst.

V sklopu projekta je bilo podrobno dokumentirano doseganje ekoloških ciljev, ki so predstavljali osrednji del prizadevanj. Na začetku je bila izvedena ocena začetnega stanja za posamezna kmetijska gospodarstva na terenskih ogledih, kar je omogočilo načrtovanje in uvedbo modela za vključevanje mejic v prostor kulturne krajine. Temeljito so bili izdelani popisi vrst in ocenjena biotska raznolikost. Na podlagi teh podatkov so bile izbrane proizvodno zanimive vrste za nadaljnje načrtovanje ukrepov ter razvoj modela za urejanje in vzdrževanje mejic z uporabo plodonosnih, medonosnih in drugih drevesnih ter grmovnih vrst. Prav tako so bile ocenjene možnosti za uporabo mejic za gojenje gomoljik.

2. Prostorski cilji:
– Vzpostavitev in ohranjanje pestrih krajinskih vzorcev.
– Izboljšanje vidnih kakovosti krajine.
– Boljša orientacija v prostoru.

V začetni fazi projekta so bili zbrani podatki o okoljskih značilnostih na lokacijah kmetijskih gospodarstev in mejic, identificirane so bile naravno prisotne ter potencialno koristne vrste. V sodelovanju z lastniki zemljišč so bile razvite smernice za urejanje mejic, pri čemer je bilo upoštevano uresničevanje njihovih vizij ter proizvodnih in ekosistemskih potreb. V veliki meri je bilo pri tem procesnem načrtovanju črpano iz znanj in izkušenj partnerjev ter sodelavcev Gozdarskega inštituta Slovenije, Vrtnarstva Štanta, Zavoda Jabolko in podjetja Replika d.o.o.

3. Socio-ekonomski cilji:
– Povečanje potenciala prostora za turistično, športno in rekreativno dejavnost.
– Ohranjanje genskega materiala avtohtonih in tradicionalnih rastlinskih vrst.

V okviru projekta so bila izvedena usposabljanja za kmetijska gospodarstva, ki so bila usmerjena v povečanje socio-ekonomskih koristi in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prvo usposabljanje je bilo namenjeno prepoznavanju in ukrepanju ob pojavu invazivnih vrst. Članom kmetijskih gospodarstev je ponudilo znanje za vzdrževanje avtohtonih, klimatskim spremembam prilagojenih in proizvodno pomembnih vrst, kar je ključno za ohranjanje genskega materiala tradicionalnih rastlinskih vrst.

Drugo in tretje usposabljanje je bilo osredotočeno na vključevanje kmetijskih gospodarstev v urejanje in vzdrževanje mejic s poudarkom na trajnostnem upravljanju in ohranjanju biotske raznovrstnosti ter na dodani vrednosti mejic. Vsebina je zajemala različne pristope in tehnike za urejanje mejic, izbiro primernih rastlinskih vrst, vzdrževanje habitatov ter metodologije za preprečevanje erozije in ohranjanje tal. Ta usposabljanja so udeležence opolnomočila z znanji, ki poleg znanj za izboljševanje biotske raznolikosti in spodbujanja vidnosti ter pomena ekosistemskih storitev izrazito povečujejo potencial za razvoj turističnih in rekreativnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.

Gradiva:

 

Kontakt vodilnega partnerja:

  • ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: dr. Tine Grebenc, vodja projekta
  • institucija: Gozdarski inštitut Slovenije
  • naslov institucije: Večna pot 2, 1000 Ljubljana
  • e-naslov institucije:  info@gozdis.si
  • e-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: tine.grebenc@gozdis.si

Projektni partnerji:

  • Gozdarski inštitu Slovenije,
  • Vrtnarstvo Jure Štanta,
  • Srednja gozdarska lesarska in zdravstvena šolo Postojna,
  • Zavod Jabolko,
  • Notranjski regijski park,
  • podjetje Replika d.o.o.,
  • Kmetija Vertovšek,
  • Kmetija Andrejevi,
  • Kmetija Široko,
  • Kmetija Udovč,
  • KG Grčman ter drugimi partnerji in prostovoljci.

 

Primer mejice pred urejanjem (levo) in delo na terenu – urejanje mejice ob vodotoku in količenje za dosadnjo ciljnih vrst in sort na Kmetiji Vertovšek (desno).

Fotografije iz pri