Namen in cilji raziskave:
Namen projekta je ob upoštevanju ekološki in genetskih raziskav na potočnici in revidiranju njenega stanja in aktualnih upravljavskih praks v Sloveniji podati strategijo za bolj sonaravno in trajnostno upravljanje. V Sloveniji stanje populacij potočne postrvi – potočnice (Salmo trutta Linneus, 1758) ne omogoča zaželene kakovosti ribolova in učinkovitega obnavljanja naravnih populacij. Negativno stanje je posledica škodljivih sprememb v naravnem okolju kot določenih neustreznih upravljavskih praks. Tekom let in desetletji so se ribiške prakse spreminjale v smeri intenziviranja vzreje in povečevanja ribolova vse do danes, ko ribiči, ribiška in naravovarstvena stroka ter genetiki ugotavljajo, da je pri upravljanju potočne postrvi potrebno narediti revizijo in vpeljati nove prakse, ki bodo vodile v smer trajnostnega upravljanja z njeno populacijo.
Cilji:
- temeljito preučimo in zberemo tujo in domačo literaturo s področja upravljanja s potočno postrvjo
- analiziramo obstoječe stanje naravnih populacij in plemenskih jat potočne postrvi v Sloveniji
- revidiramo dosedanje upravljanje s potočno postrvjo v Sloveniji in pogoje, ki jih imajo izvajalci ribiškega upravljanja
- ob upoštevanju novejših dognanj s področij ekologije in genetike potočne postrvi, njenega stanja v Sloveniji in aktualnih upravljavskih praks s to vrsto podamo strokovne podlage za bolj sonaraven in trajnosten pristop za upravljanje s potočno postrvjo v Sloveniji.
Rezultat:
Preko obsežnega pregleda predvsem tuje literature so bila zbrana znanja, potrebna za oblikovanje smernic za sodobno in učinkovito upravljanje s potočno postrvjo. Preučene so bile tudi izkušnje ribiških upravljavcev iz tujine, predvsem iz Skandinavije, kjer so se z negativnimi učinki tradicionalnega upravljanja s potočno postrvjo soočali že prej kot v Sloveniji in iskali primerne rešitve, ter iz Velike Britanije, kjer je nov pristop upravljanja zakonsko predpisan in v veljavi že skoraj eno desetletje. Izkušnje in znanje iz tujine so bile primerjane z obstoječimi upravljavskimi praksami in danimi možnostmi v Sloveniji, vključno z razpoložljivimi viri potočnih postrvi, ter tiste rešitve, ki so bile ocenjene kot primerne za slovensko situacijo, so bile strnjene v nabor predlogov, specifičnih za slovenske ribiške upravljavce. Predlagana strategija bo prenesena v prakso preko vključitve v Program upravljanja rib (PUR) za obdobje 2024-2035 ter še bolj specifično preko sprejetja novih ribiško gojitvenih načrtov (RGN), ki bodo prilagojeni novim smernicam.
ključne besede: Salmo trutta, ribogojniška linija, atlantska linija, domestikacija, selekcija, pestrost, ribištvo, poribljavanje, plemenska jata, zarod, ikra, vodotok, ribolov, gojitveni potok, habitat, triploidni steril, adaptacija, prostoživeči, gen, okolje, kompeticija, lokalen, domoroden, genetski delež, mikrosatelitna DNK, upravljavska enota, smukanje, drst, ribiška družina, ribojede živali, podnebne spremembe
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Aleš Snoj
- Institucija: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
- Naslov institucije: Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
- E-naslov institucije: info@bf.uni-lj.si
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja:ales.snoj@bf.uni-lj.si
Partnerji projekta:
- Zavod za ribištvo Slovenije
Gradivo:
