Namen raziskave:
Projekt je namenjen nadgradnji in prenosu znanja v prakso s področja krme, krmljenja živali in gnojenja, ki so med seboj povezani s krogotokom hranil. Krmljenje živali je eden izmed pomembnejših procesov za doseganje uspešne prireje mleka kot tudi mesa. Uspešnost krmljenja živali pa je odvisna od načinov krmljenja, sestave krmnih obrokov in kakovosti krme. Kakovostna krma pa je odvisna od pridelave na površinah, ki seveda morajo biti ustrezno oskrbovane. Uvajanje avtomatizacije krmljenja vpliva na povečanje produktivnosti v kmetijstvu in na zmanjšanje stroškov.
Cilji raziskave:
Cilj projekta je izboljšanje procesov krmljenja, saj trenutno procesi v manjši meri upoštevajo potrebe živali v povezavi s pridelovalno zmožnostjo travinja posamezne kmetije, prav tako pa so procesi manj prilagojeni drugim potrebam živali, kot je zauživanje in bioritem živali. Povečanje stopnje avtomatizacije krmljenja in s tem produktivnosti, glede na trenutne procese. Večino krmnih procesov je ročnih oziroma z uporabo mešalnih prikolic, ki pa ob enkratnem dnevnem pokladanja ne omogoča maksimiranje zauživanja.
Prav tako projekt naslavlja potrebo po izboljšanju krmljenja v seneni prireji, kjer trenutno kmetje krmijo gleda na izkušnje iz silažne prireje, kar pa ni ustrezno. Uravnoteženi krmni obroki glede na pridelano krmo na kmetiji in s tem optimalno izrabo proizvodnega potenciala. Kmetije imajo v določenih primerih krmne obroke premalo prilagojene (še posebej v srednje velikih in manjših rejah) zmožnosti pridelave krme na kmetiji.
Rezultati:
V sklopu projekta so bili opredeljeni in preizkušeni različni pristopi za izboljšanje sestave travne ruše in povečanje biotske pestrosti, vključno z dosejavanjem in mehansko obdelavo travinjskih površin. Na podlagi analiz tal in zmožnosti posameznih kmetij so bili izdelani prilagojeni gnojilni načrti, s poudarkom na varovanju okolja in doseganju ustrezne kakovosti krme.
Eden izmed pomembnih rezultatov projekta so priporočila za izboljšanje kmetijskih praks, prilagojena velikosti kmetije in tipu prireje (ekološka, konvencionalna in senena). Poseben poudarek je bil na avtomatizaciji procesov krmljenja, kar je na večjih kmetijah prineslo kompleksnejše, na manjših pa enostavnejše rešitve.
Z uvedbo avtomatiziranega krmljenja so se produktivnost in učinkovitost bistveno izboljšali – poraba časa za krmljenje se je prepolovila, poraba energije pa se je zmanjšala za 40 % do 60 %. Prav tako se je mlečnost na opazovanih kmetijah povečala za 10 % do 15 % zaradi uvedbe uravnoteženih krmnih obrokov.
