Namen raziskave :
Vzvod za izvedbo projekta je slabo stanje biodiverzitete v kmetijski krajini – populacije pogostih ptic kmetijske krajine upadajo, ravno tako populacije kvalifikacijskih vrst ptic kmetijske krajine znotraj območij Natura 2000, površine Natura 2000 travniških habitatnih tipov se zmanjšujejo, slabša se njihova kvaliteta (prisotnost invazivnih tujerodnih rastlin, zaraščanje), v zmerni do močno intenzivni krajini so bili v preteklem desetletju zaradi pravil kmetijske politike izkrčeni mnogi krajinski elementi, saj niso bili upravičeni do subvencij (npr. mejice). Stanje biodiverzitete v kmetijski krajini je mogoče izboljšati z uvedbo naravi bolj prijaznih praks oz. z izvedbo ciljnim vrstam prilagojenih kmetijsko-okoljskih ukrepov (npr. z ukrepi za gnezdilke na njivah). Dodaten razlog za pripravo projekta pa je bila tudi želja po preseganju razlik oziroma nestrinjanj med kmetijsko in naravovarstveno stroko, kajti za doseganje pozitivnih premikov pri varstvu biodiverzitete v kmetijski krajini je potrebno sodelovanje med obema.
Cilj raziskave :
Cilji projekta so izboljšanje stanja populacij ogroženih ptic kmetijske krajine, kot so priba, poljski škrjanec in hribski škrjanec, ter obnova travniških habitatov Natura 2000, ki so v slabem stanju. Projekt si prizadeva za razvoj in preizkus učinkovitih ukrepov, ki bodo prispevali k večji biotski pestrosti in dolgoročnemu varstvu teh vrst.
Poleg tega je cilj projekta raziskati možnosti uporabe biomase s tradicionalnih pozno košenih travnikov za vzpostavljanje cvetnih pasov in obnovo habitatov na kmetijskih površinah, kar bi lahko ustvarilo nove tržne priložnosti za kmetije. Projekt prav tako naslavlja pomanjkanje krajinskih elementov, kot so mejice, drevesa in cvetni pasovi, ki so ključni za ptice in opraševalce.
Rezultati :
Projekt EIP VIVEK je razvil in preizkusil nove ukrepe za izboljšanje stanja ogroženih ptic kmetijske krajine, divjih opraševalcev in travniških habitatov Natura 2000. S preizkušanjem različnih pristopov je bil dosežen napredek pri izboljšanju gnezditvenih in prehranjevalnih razmer za pribo, poljskega škrjanca in hribskega škrjanca. Posebej pomemben rezultat je bil razvoj ukrepa za vzpostavitev zaplat neposejanih tal, ki je bil vključen v Strateški načrt kmetijske politike 2023–2027. Prav tako so bile uvedene metode zaščite gnezd pribe in hribskega škrjanca, ki temeljijo na sodelovanju kmetov pri izogibanju obdelavi zemljišč z gnezdišči, kar je omogočilo večji gnezditveni uspeh teh vrst.
Poleg ukrepov za ptice so bile preizkušene tudi metode obnove travniških habitatov z uporabo semenskih mešanic, zelenega mulča in senenega drobirja, ki prispevajo k večji biotski pestrosti. Eden ključnih dosežkov projekta je bila vključitev razvite rešitve v sistemsko financiranje kmetijske politike, s čimer so prvič vzpostavljeni rezultatsko usmerjeni ukrepi za varstvo biodiverzitete.
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Valerija Petrinec
- Institucija: E-zavod
- Naslov institucije: Čučkova ulica 5, 2250 Ptuj
- E-naslov institucije: info@ezavod.si
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: valerija@ezavod.si
Ostali projektni partnerji:
- Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)
- Jeruzalem SAT
- Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
- KGZ – Zavod Ljubljana
- KGZ – Zavod Ptuj
- Kmetija Filo
- Kmetija Temlin
- Kmetija Hujs
- Kmetija Metličar
- Kmetija Tancek
- Kmetija Šteblaj
- Občina Ormož
Povezave:
Gradiva, ki so nastala tekom projekta:
Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji (POROČILO)
