Focus group_forestry
V obdobju 2025 – 2026 se je izvajala fokusna skupina: EU CAP Network Focus Group “Forestry and forest health: new and emerging pests and diseases” ki je obravnavala vprašanje, kako povečati odpornost evropskih gozdov na nove in porajajoče se škodljivce ter bolezni. Delo skupine je potekalo prek spletnih srečanj ter dveh delovnih sestankov v živo, ki sta potekala novembra 2025 v Leuvnu (Belgija) in marca 2026 v Hainburgu ob Donavi (Avstrija).
Strokovnjaki iz različnih evropskih držav (od upravljalcev gozdov, lastnikov, strokovnih služb do znanstvenikov) so bili razdeljeni v manjše tematske skupine, v okviru katerih so pripravili šest strokovnih dokumentov (Mini Papers). V fokusni skupini je sodelovala tudi slovenska strokovnjakinja iz Zavoda za gozdove Slovenije, dr. Andreja Nève Repe, univ. dipl. inž. gozd.
Slovenska predstavnica je vodila pripravo Mini Paper 6: Practical Guide to Preventing and Responding to Quarantine Pests in Forests, ki vsebuje praktična priporočila za preprečevanje, zgodnje odkrivanje in odzivanje na karantenske škodljivce v gozdovih.
Izpostavlja: “Sodelovanje v fokusni skupini je omogočilo neposreden prenos slovenskih izkušenj na evropsko raven ter vključitev praktičnih gozdarskih in fitosanitarnih vidikov v priporočila za prihodnje ukrepe na področju zdravja gozdov v Evropski uniji.”
Ključne ugotovitve fokusne skupine so, da med največje grožnje evropskim gozdovom sodijo globalizacija trgovine in potovanj, podnebne spremembe ter vse pogostejši vnosi invazivnih škodljivcev in povzročiteljev bolezni. Za krepitev odpornosti gozdov je ključnega pomena prilagodljivo in trajnostno gospodarjenje z gozdovi, zlasti spodbujanje mešanih sestojev, sonaravnih pristopov in večje strukturne pestrosti gozdov. Torej gospodarjenje z gozdom kot ga v Sloveniji poznamo in prakticiramo. Pomembni izzivi v Evropi ostajajo zgodnje odkrivanje škodljivcev, hitrejši prenos znanja v prakso ter učinkovitejše sodelovanje med lastniki gozdov, raziskovalci, strokovnimi službami in odločevalci. Veliko upanje v borbi proti škodljivcem predstavljajo nove tehnologije, kot so daljinsko zaznavanje, umetna inteligenca, pametni sistemi spremljanja in skupne podatkovne zbirke, ki pa se v praksi še ne uporabljajo v zadostni meri. Poseben poudarek je namenjen tudi razvoju bioloških metod varstva gozdov, čezmejnemu sodelovanju ter izboljšanju pripravljenosti na nove in porajajoče se škodljive organizme.
Avtorica besedila: dr. Andreja Nève Repe, univ. dipl. inž. gozd
