Slovenska ajda povezuje raziskovalce iz različnih pridelovalnih območij sveta

Avtor: prof. dr. Zlata Luthar

Prof. dr. Zlata Luthar z Biotehniške fakultete UL se je junija udeležila 16. mednarodnega simpozija o ajdi na Kitajskem, kjer je sodelovala kot soavtorica dveh prispevkov in vodila eno od sekcij. Posebno pozornost je pritegnila tatarska ajda, ki jo na Kitajskem pridelujejo tudi na 3.500 m nadmorske višine in proučujejo zaradi visoke vsebnosti bioaktivnih snovi ter odpornosti na podnebne spremembe. Predelovalna podjetja lahko iz takih rastlin pridobijo zelo kakovostne izdelke. V okviru poti je obiskala tudi Chinese Academy of Agricultural Sciences in National Crop Genebank, kjer hranijo približno 2.300 akcesij različnih vrst ajde. Izmenjava znanj in izkušenj je ponudila zanimive vpoglede v raziskave, žlahtnjenje in ohranjanje genskih virov ter možnosti, kako bi lahko podobne pristope prenesli in razvijali tudi v slovenskem AKIS. Posebnost? Prvi mednarodni simpozij o ajdi je leta 1980 potekal prav v Sloveniji

 

Svetlo zeleni pasovi, vidni tudi po terasah v daljavi, so posevki tatarske ajde pred cvetenjem v kitajski provinci Sichuan na 3.150 m nadmorske višine. Visokogorsko podnebje z močnejšim UV-sevanjem in nižjimi temperaturami spodbuja nastajanje večjih količin bioaktivnih snovi, antioksidantov in mineralov. Predelovalna podjetja za takšne pridelke izkazujejo veliko zanimanje, zato so obdelovalne površine skrbno obdelane.

Nova stavba nacionalne genske banke kmetijskih rastlin v Pekingu v kateri se hrani poleg drugih genskih virov  tudi 3.200 akcesij različnih vrst ajde. Lokalnim genskim virom dajejo velik pomen, saj so osnova za genetska proučevanja in iskanja genov odpornih na stresne dejavnike in vključitev v žlahtniteljske programe. Prikaz izdelkov iz ajde na dvorišču enega od obiskanih predelovalnih podjetij.