Slovenija leži na območju, kjer se v zadnjem času pojavljajo številne ujme (toče, vetrolomi…). Škode, ki jih povzroči toča, pa so najbolj problematične pri trajnih nasadih. S postavitvijo protitočnih mrež lahko bistveno omilimo škodo po toči in je eden izmed pomembnih ukrepov blaženja posledic ujm zaradi podnebnih sprememb. V Sloveniji je trenutno zelo malo vinogradov zaščitenih s protitočnimi mrežami. Protitočne mreže zagotavljajo stabilno pridelavo pri čemer je potrebno določiti optimalni čas postavitve mreže in vpliv mreže na kakovost dozorevanja grozdja, pojav bolezni (oidija), vpliv na kakovost vina pri belih aromatičnih sortah in rdečih sortah.
ključne besede: protitočne mreže, toča, vinogradništvo, dozorevanje, podnebne spremembe



