Namen in cilj strokovne naloge:

Pridelovanje metuljnic v obliki podsevkov prinaša več agronomskih in ekonomskih prednosti. Hitrejša pokritost tal omogoča boljše zatiranje strniščnih plevelov in manjšo rabo herbicidov, hkrati pa prispeva k varovanju tal pred erozijo po žetvi glavnega posevka. Podsevki izboljšujejo zadrževanje razpoložljive vode ter gospodarjenje s hranili v tleh, predvsem z dušikom. Dodatna prednost je tudi racionalizacija stroškov pridelave zaradi manjšega števila opravil oziroma delovnih prehodov, povezanih s pridelavo dosevkov.
V poskusnem centru Jablje je bil zasnovan poskus z namenom preizkušanja pridelave krmnih metuljnic kot podsevkov v žitih (ječmen, pšenica ipd.). Med poskusom so ocenjevali vpliv podsevkov na prisotnost plevelnih vrst v glavnem posevku ter njihov vpliv na rast in pridelek. Po žetvi glavnega posevka je sledila še nadaljnja evalvacija vpliva takšnega načina setve na rast in pridelek metuljnic.

Rezultati strokovne naloge:

Leto 2018

V letu 2018 so v jesenskem času v mikroposkusih posejali dve sorti pšenice (Valbona, Lukulus) in dve sorti ječmena (Hanelore in Bingo). V spomladanskem času so naknadno posejali dve vrsti metuljnic.

Leto 2019

V letu 2019 so v jesenskem času v mikroposkusih posejali dve sorti pšenice (Valbona, Lukulus) in dve sorti ječmena (Hanelore in Bingo). V spomladanskem času so naknadno posejali dve vrsti metuljnic.

Leto 2020

V letu 2020 se je zasnova poskusa nekoliko spremenila. Pri obeh vrstah ozimnih žit so se osredotočili na eno sorto (Valbona pri pšenici in Hannelore pri ječmenu) in tri različne setvene
gostote: običajno setveno normo (220 kg/ha pri pšenici oz. 150 kg/ha pri ječmenu), 75 % setveno normo (165 kg/ha pri pšenici oz. 112,5 kg/ha pri ječmenu) in polovično setveno normo (110 kg/ha pri pšenici oz. 75 kg pri ječmenu). Setev žit je bila izvedena v oktobru, v začetku aprila pa setev črne detelje (Poljanka). Za primerjavo (kontrolo) so posejali črno deteljo še v
monokulturi. Sledilo je dognojevanje in 3x odkos detelje.

Tako kot v predhodnem letu pri normalnih setvenih normah žit ni bilo vznika podsevka črne detelje. Onemogočen razvoj črne detelje je bil pripisan hitremu spomladanskemu razvoju in razraščanju obeh vrst žit. Pri zmanjšanih setvenih normah žit vznik in razvoj posevka črne detelje ni bil enakomeren, pojavljala so se prazna mesta, ki so jih že med razraščanjem zaradi neuporabe herbicidov zapolnili običajni njivski pleveli (njivski mošnjak, navadni srakoperec, ljuljka, oljna ogrščica). To se je odražalo tudi na manjšem pridelku, ki je pri 75 % setveni normi žit predstavljal zgolj 40 % pridelka črne detelje v primerjavi s čisto setvijo. 

Pri podsevkih črne detelje v ječmenu so bili največji pridelki izmerjeni pri drugi oz. poznejši jesenski košnji. Pridelki so bili pri podsevku črne detelje celo nekoliko večji od posevka črne detelje ob 3 košnji (2,38 kg sušine/ha proti 2,27 kg sušine/ha). Medtem ko so pridelki črne detelje kot podsevka pri najmanjši setveni normi pšenice manjši za več kot polovico.

Preglednica 1: Povprečni pridelek sušine (v t/ha) črne detelje v čisti setvi in kot podsevek v pšenici.

Preglednica 2: Povprečni pridelek sušine v (t/ha) detelje v čisti setvi in kot podsevek v ječmenu

Rezultati poskusa kažejo, da je lahko uporaba črne detelje kot podsevka v ozimnih žitih smiselna le ob zmanjšanih setvenih normah žit. Pri običajnih setvenih normah pšenice in ječmena se podsevek ni uspel razviti zaradi premočnega konkurenčnega učinka žit. Z zmanjšanjem setvene norme žit se je uspešnost podsevka izboljšala, vendar so bili pridelki črne detelje še vedno manjši kot v čisti setvi