Namen in cilj strokovne naloge:
V Evropi prevladuje način pridelave koruze – setev s sejalnico za presledno setev v enojne vrste z medvrstno razdaljo 70–75 cm in gostoto setve do 100.000 semen na hektar, ki je odvisna od zrelostnega razreda hibrida in okoljskih razmer. Novejši hibridi so večinoma tolerantnejši na stresne razmere, ki jih povzroča večje število rastlin na enoto površine, a smo ne glede na genetski napredek pri povečevanju števila rastlin pri setvi v enojne vrste z medvrstno razdaljo 70 cm omejeni. Zaradi zmanjševanja razdalje med rastlinami v vrsti se povečuje tekmovanje med njimi za vodo, hranila in svetlobo, posledično genetski potencial modernih hibridov ni v celoti izkoriščen. Eden izmed alternativnih načinov je setev v dvojne vrste ali setev v enojne vrste z zmanjšano medvrstno razdaljo (35-45 cm). Novejše sejalnice za setev v dvojne vrste obenem omogočajo natančno izmenično setev tako, da dobimo t.i. trikotno (presledno) razporeditev rastlin v obeh vrstah. V teoriji bi s takim načinom razporeditve rastlin povečali število rastlin na enoto površine brez negativnih vplivov in s tem povečali pridelke. Rezultati primerljivih poskusov, objavljeni v tuji literaturi, so različni in pogosto nedosledni.
Namen naloge je preučiti vpliv setve koruze s spremenjeno medvrstno razdaljo in razporeditvijo rastlin na rast, razvoj, pridelek, hranilno vrednost in primernost srednje poznih hibridov koruze za siliranje.
Rezultati strokovne naloge:
Leto 2018
Rezultati preizkušanj v letu 2018 so pokazali, da v pedo-klimatskih pogojih poskusnih polj v Jabljah s setvijo v dvojne vrste, pridelki niso dosegli oz. presegli vrednosti iz klasične tehnologije pridelave v enojnih vrstah.
Predvidevalo se je, da je do razlik v prvem letu prišlo zaradi drugačne oskrbe rastlin z dušikom. Pri setvi v enojne vrste so dušik dodali s strojem za okopavanje, pri setvi v dvojne vrste pa so ga dodali ročno in ga nato ročno zadelali v tla. Pri setvi v dvojne vrste je bilo opaznih nekaj več znamenj translokacije dušika iz spodnjih listov, predvsem pri koruzi za zrnje v poznih fenofazah.
Način setve se je odrazil tudi v morfoloških značilnostih rastlin. Najbolj je bilo to opazno na višinah rastlin, rastline sejane v enojne vrste so bile precej višje. A pri setvi v enojne vrste sta bila večja tudi lom in poleg, kar pri setvi v dvojne vrste praktično niso opazili. Sklepali so, da je setev v dvojne vrste dokazljivo zmanjšala stres med rastlinami. Dokaj nepričakovano so bili storži pri setvi v dvojne vrste v povprečju krajši in tudi lažji.
Preglednica prikazuje primerjavo povprečnih pridelkov sušine (silaža) hibridov v enojne ali dvojne vrste z različno gostoto rastlin
Največji pridelki so bili vidni pri setvi v enojne vrste in številu 9 rastlin/m2. Z večanjem števila rastlin pri setvi v enojne vrste sta se pridelka sušine in zrnja zmanjševala. Pri setvi v dvojne vrste so opazili nasproten trend, saj so se pridelki z večanjem števila rastlin povečevali. Kljub temu tudi pri največji gostoti setve v dvojne vrste niso dosegli pridelkov, primerljivih s pridelki pri gostoti 9 rastlin/m², posejanih v enojne vrste.
Raziskovalci iz rezultatov poskusa ne morejo trditi, da proučevan način dvojne setve prinaša prednosti pri pridelavi koruze. Poskus je dokazal ravno nasprotno, saj so bili pridelki večji pri setvi v enojne vrste. Koristi setve v dvojne vrste so opazili pri zmanjšanem lomu in polegu rastlin.
Kontakti vodje javne službe v poljedelstvu:
- Ime in priimek vodje javne službe v poljedelstvu: dr. Aleš Kolmanič
- Institucija: Kmetijski inštitut Slovenije
- Naslov institucije: Hacquetova ulica 17
- E-naslov institucije: info@kis.si
- E-naslov vodje javne službe v poljedelstvu: ales.kolmanic@kis.si
Povezave:
