Namen in cilji raziskave:
Rezultati:
Pridobljeni rezultati so podali odgovor na vprašanje kakšen je vpliv segrevanja morja in onesnaženja z mikroplastiko na gojenje klapavic v slovenskem morju. Rezultati projekta omogočajo podlago za načrtovanje novih rešitev in inovacij. Največja težava v gojenju školjk je odvisnost od abiotskih dejavnikov v morskem okolju, pomanjkanje mladic in plenilci. Med abiotskimi dejavniki je temperatura morske vode izjemno pomembna, ker povzroča stres zaradi katerega klapavice počasneje priraščajo. Analiza trendov abiotskih parametrov je pokazala, da je segrevanje vodnega stolpca izrazito pozimi in poleti (za 0,0534ºC na leto) v površinskih slojih, medtem ko je pri dnu trend manj izrazit in sicer za 0,0316ºC na leto. Opazno je naraščanje slanosti pozimi in poleti v globini 5 m in še bolj v površinskem sloju. Opazen je upad koncentracije Chl-a v zadnjih 33-letih, ki kaže, da se je za pribl. 2.5 % na leto zmanjšala biomasa fitoplanktona vzdolž vodnega stolpca. Spremenila se je abundanca pojavljanja nekaterih vrst fitoplanktona, povečala se je rast manjših vrst diatomej (Cyclotella, Chaetoceros) ter dinoflagelatov in nanoflagelatov. Kljub veliki spremenljivosti v sestavi fitoplanktonske združbe v slovenskem morju ta še vedno ostaja primerna za gojenje klapavic.
Opravljena je bila analiza fiziološkega stanja klapavic v enoletnem ciklu na podlagi kondicijskih indeksov in posledice stresa, kar se je pokazalo v aktivaciji obrambnega sistema za odstranjevanje prostih radikalov in v peroksidaciji lipidov. Merjeni odzivi so pokazali, da so bile klapavice v vročih poletnih mesecih pod velikim stresom zaradi visokih temperatur (24 º C do 27 º C), kar se je pokazalo v poškodbah lipidov. Neposredni vzroki za visoko smrtnost niso bili ugotovljeni, delno se jih pripisuje posledicam stresa in plenilcev. Poleg že znanih plenilcev orad se je pojavil še nov plenilec tujerodna vrsta Postenterogonia orbicularis.
Opravila se je tudi analiza mikroplastike v morski vodi, sedimentu in v klapavicah ter na osnovi strojnega učenja je bil ustvarjen model za razporejanje mikroplastike v morski vodi in v školjkah. Največ mikroplastike je bilo v prvem metru globine, medtem ko je bila na petih metrih bolj ali manj enaka skozi celo leto. Izpostavljenost školjk mikroodpadkom se tako zmanjšuje z globino vode, kajti klapavice na školjčiščih rastejo od dveh metrov globine naprej. Na globini 5 metrov so tako školjke izpostavljene koncentracijam mikroodpadkov, ki so dokaj nizke (1 do 3 delce v m-3).
Školjkarstvo je pod velikimi pritiski, saj velja za izjemno majhen sektor z majhno diverzifikacijo, ki potrebuje inovativne rešitve pri čemer lahko pripomorejo izkušnje iz držav, kjer je školjkarstvo bolj razvito. Zaradi podnebnih sprememb in negotovosti v oskrbni verigi se je povečalo zanimanje za školjkarstvo, ki zahteva razmeroma enostavne tehnike in je trajnostno s kratko oskrbno verigo, školjke predstavljajo ponor ogljika ter so hrana z visoko hranilno vrednostjo.
Analiza gojitvenih praks ter izzivi školjkarstva so objavljeni v članku v Aquaculture Reports (Ramšak in sod., 2024).
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Andreja Ramšak
- Institucija: Nacionalni inštitut za biologijo
- Naslov institucije: Večna pot 121, 1000 Ljubljana
- E-naslov institucije: tajnistvo@nib.si
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: andreja.ramsak@nib.si
Ostali projektni partnerji:
- Inštitut za vode Republike Slovenije
