Namen in cilji raziskave:
Namnožitve podlubnikov, ki so večinoma sledile veliko površinskim motnjam, ki so posledica podnebnih sprememb, so v zadnjih desetletjih povzročile veliko smrtnost dreves in škodo v gozdnih ekosistemih. Po sečnji dreves se ostanki vej tradicionalno zlagajo v kupe, da se zmanjša možnost razmnoževanja podlubnikov in s tem tveganje za nadaljnje napade v okoliških sestojih. Po drugi strani pa so sečni ostanki lahko pomembni za biotsko raznovrstnost. Ob očitnem zmanjšanju količine mrtvega lesa v evropskih gozdovih, sečni ostanki namreč pomenijo pomemben habitat saproksilne favne. Zato je bil izveden projekt „Ugotavljanje učinkovitosti različnih pristopov pri izvajanju gozdnega reda za preprečevanje prenamnožitev smrekovih podlubnikov z uporabo najbolj učinkovitega feromonskega pripravka in pasti”, s katerim smo raziskovali vpliv sečnih ostankov na podlubnike in kakšne so možnosti za implementacijo ugotovitev v praksi. Cilji projekta so bili:
- ugotoviti pomen sečnih ostankov po sečnji za nadaljnje izbruhe smrekovih podlubnikov;
- ugotoviti vpliv geografskih in podnebnih dejavnikov ter različnih pristopov ravnanja s sečnimi ostanki za zmanjševanje tveganj za nadaljnje izbruhe podlubnikov;
- ugotoviti pomen odpadle skorje napadenih dreves kot vira smrekovih podlubnikov za naslednjo sezono s pomočjo ugotavljanja pravočasne izdelave lubadark poletnega napada smrekovih podlubnikov na pojav žarišč smrekovih podlubnikov v naslednji sezoni;
- spremljanje učinkovitosti ustreznega ravnanja s sečnimi ostanki za preprečevanje prenamnožitev podlubnikov z uporabo pasti in feromonov, ki so se izkazali kot najbolj učinkoviti za spremljanje smrekovih podlubnikov za potrebe napovedovanja prenamnožitev;
- usposobiti izvajalce gozdnih del za izvajanje primernega ravnanja s sečnimi ostanki po sanitarnih sečnjah zaradi smrekovih podlubnikov;
- pripraviti predlog sprememb pravne ureditve za področje gozdnega reda.
Rezultati:
Raziskava je pokazala, da lahko način ravnanja s sečnimi ostanki pomembno vpliva na številčnost podlubnikov in drugih žuželk, vendar je ta vpliv odvisen od svetlobnih razmer in od debeline ostankov. Kjer so ostanki po sečnji ostali v gozdu – bodisi v kupih ali razporejeni po tleh – je bilo ulovljenih več žuželk, tako podlubnikov kot saproksilnih vrst in njihovih plenilcev. Kljub večji privlačnosti takšnih ploskev povečanja napadov na okoliška drevesa v prvem mesecu po sečnji nismo odkrili, kar pomeni, da prisotnost ostankov neposredno po sečnji ne predstavlja takojšnje nevarnosti.
Pomembno vlogo igrajo svetlobne razmere. Na bolj odprtih, presvetljenih mestih so bili podlubniki številčnejši, zlasti v ostankih, zloženih v kupih. V senčnejših, bolj zaprtih sestojih so kupi predstavljali manjše tveganje in nudili primeren habitat številnim koristnim žuželkam. Razporeditev ostankov po tleh se je v odprtih razmerah izkazala kot varnejša možnost, saj je zmanjšala populacijo podlubnikov. Debele veje so bile povsod privlačnejše od tankih, kar poudarja pomen zmanjševanja njihove količine tam, kjer je tveganje večje.
Preizkus repelenta ni dal spodbudnih rezultatov. Čeprav se je pri najpomembnejšem škodljivcu, osmerozobemu smrekovemu lubadarju, pokazal šibek odvračilni učinek, se skupno število rovov in lukenj v sečnih ostankih ni bistveno zmanjšalo. Tako repelent v trenutni obliki ni zanesljivo sredstvo za zaščito sečnih ostankov.
Vprašanje časovne izvedbe sanacije žarišč je prineslo presenetljive ugotovitve. Na žariščih poletnega napada podlubnikov, kjer se je sanacija izvedla pozno, je bilo na tleh prisotne več odpadle skorje, kar bi lahko pomenilo številčnejše preživetje podlubnikov, vendar to ni privedlo do večjega števila novih žarišč v naslednji sezoni. Ključna je le izvedba sanacije do marca; to je dovolj za obvladovanje tveganja.
Pregled načinov in motivov ravnanja s sečnimi ostanki v drugih državah po Evropi je potrdil, da Slovenija sledi splošnim trendom: najpogostejša načina ravnanja sta zlaganje ostankov v kupe in mulčenje, večinoma pa se to izvaja z namenom obvladovanja podlubnikov. Ohranjanje biodiverzitete je sicer pomemben, vendar manj pogost motiv.
Na podlagi vseh rezultatov so bila pripravljena jasna priporočila, neposredno uporabna tudi za zasebne lastnike gozdov. Ob redni sečnji in v sestojih z zaprtimi krošnjami je najprimernejše zlaganje ostankov v kupe, saj s tem zmanjšamo tveganje za namnožitev podlubnikov in ohranimo/ustvarimo primerne habitate za različne koristne žuželke. V presvetljenih sestojih in na večjih sečiščih je varnejše razporediti ostanke po tleh, saj se na ta način zmanjša privlačnost za škodljivce. Kjer je tveganje visoko – po vetrolomih, sušah ali v bližini že obstoječih žarišč – je najboljša rešitev odstranitev sečnih ostankov iz gozda.
Rezultati tako kažejo, da so sečni ostanki pomembno upravljavsko orodje. Ob premišljeni uporabi lahko pomagajo ohranjati zdrav gozd, zmanjšati tveganje za podlubnike in hkrati spodbujati biodiverziteto.
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Maarten de Groot
- Institucija: Gozdarski inštitut Slovenije
- Naslov institucije: Večna pot 2
- E-naslov institucije: info@gozdis.si
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: maarten.degroot@gozdis.si
Ostali projektni partnerji:
- Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
