Namen in cilji raziskave:

Namen projekta je razvoj tehnoloških prototipov in poslovnih modelov ter oblikovanje predlogov sistemskih izboljšav za učinkovitejše zapiranje snovnih in energetskih zank v slovenskem kmetijstvu. Izhaja iz strateškega cilja prehoda v krožno biogospodarstvo, ki ga EU prepoznava kot enega ključnih stebrov trajnostnega razvoja.

Slovensko kmetijstvo se pri tem sooča s številnimi izzivi, kot so omejena razpoložljivost surovin, razpršenost virov in pomanjkanje ekonomije obsega. Projekt zato temelji na razvoju manjših, modularnih in tehnološko robustnih sistemov, ki jih je mogoče prilagoditi lokalnim razmeram ter potrebam in zmogljivostim posameznih kmetij.

Cilj projekta je bil prikazati krožne sistemske rešitve za rabo stranskih tokov/proizvodov biomase iz primarne kmetijske proizvodnje. Z namenom vzpostavitve prenosljivih in razširljivih krožnih poslovnih modelov v sodelovanju z izbranimi konkretnimi kmetijami in panožnimi združenji, ki smo jih vključili v projektne aktivnosti.

Cilji so bili doseženi z:

  • predstavitvijo alternativ trenutnim rabam stranskih tokov biomase na kmetijskih gospodarstvih (živinski izločki, žetveni ostanki in ostanki v hortikulturni proizvodnji), ki zagotavljajo gospodarske, družbene in okoljske koristi;
  • izdelavo sedmih prototipov bio-osnovanih rešitev za izbrane najperspektivnejše stranske tokove biomase v kmetijstvu:
    • (i) Izboljšava gnojevke ali bioplinskega digestata s tehnologijo nizkoenergijske plazme (NPOG);
    • (ii) Vključevanje biooglja v snovni tok živinskih gnojil;
    • (iii) Izdelava biostimulansov na osnovi mikroalg gojenih na primerno kondicioniranih tekočih živinskih gnojilih ali bioplinskih digestatih;
    • (iv) Naravni ekstrakti iz ostankov pridelave rastlin;
    • (v) Specialni papirniški izdelki iz ostankov pridelave rastlin (kaskadna raba jabolčnih tropin po ekstrakciji in pirine luščine);
    • (vi) Inovativni biokompoziti iz odpadne kmetijske folije in naravnih polimerov kmetijskega izvora; in
    • (vii) Sadno usnje iz jabolčnih tropin.
  • pripravo zasnov poslovnih modelov za komercialno aplikacijo predlaganih bio-osnovanih prototipnih rešitev;
  • preverjanjem izvedljivosti in razširljivosti predlaganih poslovnih modelov, ki dodajajo vrednost v lokalno zaprtih zankah rabe biomase, s čimer se ustvarja trajnostno gospodarsko rast ter kakovostna, zelena in lokalna delovna mesta;
  • omogočanjem participativnega učenja za doseganje gospodarskih, družbenih in okoljskih koristi s krožno rabo virov v kmetijstvu v Sloveniji;
  • prikazom možnih virov javnega sofinanciranja in drugih javnih podpornih ukrepov za doseganje ponovljivosti in razširljivosti predlaganih tehnoloških zasnov oz. poslovnih modelov;
  • izdelavo predloga zasnove sistema kazalnikov in postopkov spremljanja in vrednotenja ukrepov za povečanje krožne rabe virov v slovenskem kmetijstvu.

Projekt je bil osredotočen na razvoj sistemskih rešitev z namenom povezovanja kmetijskih gospodarstev z drugimi ključnimi akterji v dobavnih verigah v inovativen krožni model za valorizacijo stranskih tokov biomase na kmetijskih gospodarstvih. Ta model je obravnaval glavne izzive krožne rabe tokov biomase in je v dialogu z oblikovalci politik razvil predloge sistemskih medsektorskih rešitev z visokim potencialom za ponovljivost in razširljivost.

Rezultati:

Poslovni modeli, ki so bili razvili iz prototipnih rešitev, so bili zasnovani na način da odražajo specifične razmere slovenskega kmetijstva, zlasti omejene količine surovin, visoke stroške logistike in potrebo po fleksibilnih organizacijskih oblikah. Poleg tehničnih specifikacij so bile pripravljene ocene investicijskih potreb, stroškov poslovanja ter ekonomske upravičenosti z uporabo kazalnikov neto sedanje vrednosti (NSV) in interne stopnje donosnosti (ISD). Ob gospodarskem vidiku je bila izvedena tudi hitra ocena okoljske trajnosti, ki temelji na primerjavi emisij prototipne rešitve z izhodiščno rabo surovinskega vira.
Poleg tehničnega in ekonomskega vrednotenja je projekt v sodelovanju z deležniki izvedel posvetovalne delavnice, kjer so bili prototipi testirani z vidika tržne zanimivosti, izvedljivosti in možnosti širše uporabe. Rezultati so potrdili visoko zanimanje za tehnologije, ki omogočajo zadržanje vrednosti biomase znotraj kmetijskega sistema, hkrati pa so pokazali potrebo po sistemskih prilagoditvah – zlasti v regulativnem okviru, dostopu do financiranja in podpornih storitvah.
Zaključni del raziskave je usmerjen v predloge izboljšav javnih politik za podporo krožnim praksam v kmetijstvu. Analiza Strateškega načrta SKP za Slovenijo 2023–2027 je pokazala, da ta krožnost obravnava predvsem posredno, prek splošnih okoljskih ciljev in učinkovite rabe virov. Krožnost ni opredeljena kot samostojen cilj, ne vključuje posebnih kazalnikov niti meril, ki bi nagrajevala zapiranje snovnih tokov. Kazalniki rezultatov in učinkov ne merijo recikliranja hranil ali zmanjšanja odpadkov, prav tako v sistemu svetovanja (AKIS) ni specializiranih strokovnjakov za krožno rabo virov.
V praksi so krožni učinki pogosto stranski rezultat tehnoloških izboljšav, ne pa načrtovan cilj. Kljub temu je slovensko kmetijstvo bogato z znanjem, surovinami in izkušnjami, ki bi lahko tvorile jedro krožnega biogospodarstva – pod pogojem, da se oblikuje celovit podporni okvir. Ta mora zajemati regulativne prilagoditve (npr. poenostavitev postopkov za uporabo stranskih proizvodov), ciljno usmerjene finančne instrumente (posojila, garancije, kombinirane sheme) ter krepitev sodelovanja med kmetijami, podjetji in raziskovalnimi organizacijami.

Ključna priporočila projekta so:

  • Strateško umeščanje krožnosti kot horizontalnega cilja;
  • Preusmeritev naložbenih podpor z nepovratnih sredstev v finančne instrumente;
  • Prilagoditev meril in kazalnikov v intervencijah SN SKP, ki bi nagrajevali konkretne krožne učinke;
  • Spodbujanje lokalnih verig, okrepljen prenos znanja in
  • Vzpostavitev sistema spremljanja krožnosti, ki vključuje kazalnike rezultatov in učinkov.

Kontakt vodilnega partnerja:

  • Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Luka Juvančič
  • Institucija: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
  • Naslov institucije: Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
  • E-naslov institucije: /
  • E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: luka.juvancic@bf.uni-lj.si

Ostali projektni partnerji:

  • Kemijski inštitut, (Hajdrihova ulica 19, 1000 Ljubljana)
  • Gospodarska zbornica Slovenije, (Dimičeva ulica 13)
  • Inštitut za celulozo in papir, (Bogišićeva ulica 8, 1000 Ljubljana)
  • Fakulteta za tehnologijo polimerov, (Ozare 19, 2380 Slovenj Gradec)

Povezave:

https://www.bf.uni-lj.si/sl/raziskave/raziskovalni-projekti/2022092110194780/krozne-tehnoloske-zasnove-in-poslovni-modeli-v-slovenskem-kmetijstvu
http://www.drustvo-podezelje.si/images/drustvo/aktualno/2024/05_2024_LAS_novice/slike/Krozno_biogospodarstvo_Koroska_29052024
linkedin.com/in/circagro

Gradiva, ki so nastala tekom projekta: