Namen in cilji raziskave:
- Ohranjanje in izboljšanje stanja ter izboljšanje trajnostnega ekstenzivnega upravljanja vrstno pestrih travišč na štirih območjih Nature 2000 (dve območji v Halozah, eno na Kumu, eno na Gorjancih),
- preprečiti opuščanje ali prekomerno intenzivno rabo vrstno pestrih travišč, zlasti habitatnega tipa HT 6210(*) ter dodatno tudi HT6510,
- ohraniti navedena habitata z ekstenzivnim načinom upravljanja (zmerna paša, pozna košnja, visokodebelni sadovnjaki, brez uporabe FFS in mineralnih gnojil),
- spodbujanje kmetijskih gospodarstev k nadaljevanju kmetovanja in morebitni razširitvi le-tega na ekstenziven način,
- sodelovanje, povezovanje, izmenjava izkušenj med naravovarstveno in kmetijsko stroko ter upravljavci oziroma lastniki zemljišč o trajnostnemu multifunkcijskemu upravljanju suhih travišč,
- usposobiti kmetijska gospodarstva za samostojno prepoznavanje ustreznosti upravljanja suhih travišč preko stanja indikatorskih rastlin in okoljskih kazalnikov,
- prenos in razširjanje znanja partnerskih kmetijskih gospodarstev na druga kmetijska gospodarstva v okolici,
- spodbujanje proizvodnje izdelkov z dodano vrednostjo na kmetijah ter trženje lokalno pridelanih izdelkov/pridelkov,
- uskladitev korakov za izvajanje rezultatsko usmerjenega KOPOP ukrepa za vrstno pestra travišča.
Rezultati:
V projektu smo o trajnostnemu multifunkcijskemu upravljanju suhih travišč izobrazili kmetijske svetovalce in kmetijska gospodarstva. Poseben poudarek v projektu je bil na prenosu in razširjanju znanja, zato so bile razvite tudi vsebine za prenos znanja po pristopu »kmet uči kmeta«. Razširjanje znanja s strani za to usposobljenih kmetijskih gospodarstev je namreč ključnega pomena za ohranjanje vrstno pestrih travišč.
V projektu je bil razvit, testno preizkušen ter usklajen rezultatsko usmerjen KOPOP ukrep za ohranjanje vrstno pestrih travišč. Ukrep, imenovan »BK.15 Ohranjanje suhih travišč«, je sedaj vključen v Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023–2027 in se izvaja na območju Haloz, Kuma in Gorjancev. Gre za prvi rezultatsko usmerjen KOPOP ukrep v Sloveniji, v okviru katerega se kmetijskim gospodarstvom ne predpisuje ustreznega načina upravljanja, temveč se spremlja konkretne rezultate upravljanja vrstno pestrih travišč.
V projektu je bila razvita tudi mobilna aplikacija »Moj travnik«, ki vsem uporabnikom omogoča ocenjevanje stanja ohranjenosti travišč na poenostavljen način. Odprava administrativnih ovir je v luči izvajanja ukrepa v praksi ključnega pomena. Z uporabo aplikacije so se seznanila partnerska in druga kmetijska gospodarstva, ki so se udeležila predstavitev, delavnic in drugih dogodkov.
Projektni partner KGZS Zavod Ptuj je izvedel analizo tal in krme vzorcev, odvzetih pri partnerskih kmetijskih gospodarstvih. Postavil je smernice za prilagojeno upravljanje, ki poleg ohranjanja vrstno pestrih travišč upoštevajo tudi ekonomsko donosnost kmetij. Ugotovljena je bila hranilna vrednost pridelka, na podlagi analiz pa so bili izračunani tudi trije optimalni krmni obroki.
Projektni partnerji so pripravili brošuro »Ohranjanje suhih travišč«, ki vsebuje ključne informacije razvitega KOPOP ukrepa »BK.15 Ohranjanje suhih travišč« in je v skladu s Strateškim načrtom Slovenije. Brošure so bile razdeljene med kmetijska gospodarstva, ki so izrazila interes za vpis v ukrep oz. zanimanje za glavno temo projekta, tj. ohranjanje travišč.
Pripravljena je bila tudi brošura Varuhi suhih travišč, v kateri so predstavljene posamezne kmetije, usposobljene za prenos znanja po metodi »Kmet uči kmeta«.
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Nika Debeljak
- Institucija: Zavod Republike Slovenija za varstvo narave
- Naslov institucije: Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana
- E-naslov institucije: info.oe@zrsvn.si
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: nika.debeljak@zrsvn.si
Ostali projektni partnerji:
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
- Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko
- PRJ Halo, podeželsko razvojno jedro
- Društvo Gorjanske košenice
- Branko Korez (kmetijsko gospodarstvo)
- Vida Bratušek (kmetijsko gospodarstvo)
- Ana Črnivec (kmetijsko gospodarstvo)
- Dejan Lorber (kmetijsko gospodarstvo)
- Jože Kreže (kmetijsko gospodarstvo)
- Jože Volaj (kmetijsko gospodarstvo)
- Andraž Rumpret (kmetijsko gospodarstvo)
Povezave:
Povezava na spletno stran projekta ZRSVN
Gradiva, ki so nastala tekom projekta:
