Namen in cilji raziskave:
Namen projektne naloge Izdelava ocene vplivov podnebnih sprememb v kmetijstvu in gozdarstvu na področju trajnostnega razvoja in upravljanja z gozdnimi in kmetijskimi ekosistemi je bil pripraviti strokovne podlage za pripravo nove strategije prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, pri čemer je bil osrednji del aktivnosti usmerjen v pridobitev novejše ocene vplivov podnebnih sprememb v kmetijstvu in gozdarstvu. Osnovni elementi razvite metodologije ranljivosti v tej projektni nalogi so temeljili na izhodiščih metodologije mednarodnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) in so enaki za kmetijstvo in gozdarstvo. Metodologija IPCC temelji na kvalitativnih izhodiščih in je bila izvedena za 16 kmetijskih sektorjev (11 v rastlinski pridelavi in 5 v živinoreji), v gozdarstvu pa za 5 drevesnih vrst, 5 skupin gozdnih rastiščnih tipov in 5 izbranih ekosistemskih storitev.
Cilj projektne naloge je podrobneje pripraviti oceno izpostavljenosti, občutljivosti in potencialnih vplivo, ocene ranljivosti kmetijskega in gozdarskega sektorja, ki bo služila v nadaljevanju za oceno njune ranljivosti na podnebne spremembe v različnih regijah/pokrajinah v Sloveniji.
Cilji:
- ločeno oceno izpostavljenosti (ang.: exposure) kmetijskega in gozdarskega sektorja na osnovi izbranih meril in kazalnikov, ki bo prikazala lastnosti, velikost in hitrost sprememb podnebja, ki jim bosta sektorja podvržena po scenarijih izpustov, obdobjih in podnebnih regijah;
- ločeno oceno občutljivosti (ang.: sensitivity) kmetijskega in gozdarskega sektorja na osnovi izbranih meril in kazalnikov;
- na podlagi izpostavljenosti in občutljivosti identificirati potencialne vplive podnebnih sprememb (značaj, velikost in obseg sprememb) za kmetijski in gozdarski sektor za različne scenarije podnebnih sprememb po obdobjih in podnebnih regijah, ki bodo identificirani na podlagi poznavanja izpostavljenosti sektorja ter njune občutljivosti in bo omogočalo, da se poleg obstoječega stanja in rab upošteva tudi potenciale in pričakovane spremembe v prihodnosti te
- podatke, ki bodo v nadaljevanju služili za oceno ranljivosti kmetijskega in gozdarskega sektorja na podnebne spremembe in v končni fazi za pripravo strategije upravljanja s tveganji podnebnih sprememb.
Rezultati:
Rezultati v kmetijstvu kažejo, da je pridelava zelenjadnic na prostem najbolj ranljiv kmetijski sektor, v živinoreji pa čebelarstvo. Vsi sektorji rastlinske pridelave se soočajo z negativni vplivi podnebnih sprememb in njihovimi posledicami, največjo težavo pa predstavljata suša in vročinski stres, ki postajata stalnica, ter ekstremni vremenski pojavi. V živinoreji so najpomembnejšimi vplivi podnebnih sprememb izpadi krme in spremenjena kakovost krme ter vročinski stres rejnih živali. Kmetijski sektorji se pri tem različno uspešno prilagajajo, kar vpliva na njihovo stopnjo ranljivosti. Ugotovljeno je, da je dostopnih veliko ukrepov, ki ščitijo kmetijsko proizvodnjo pred izpadi pridelka (širok spekter agro-tehničnih ukrepov, ukrepov za zaščito pred negativnimi vremenskimi pojavi, ukrepi namakanja itd.), vendar je splošno ugotovljeno tudi, da se ti ukrepi premalo izvajajo v praksi. Še posebej to velja za namakanje, ki je ključni ukrep prilagajanja kmetijske proizvodnje na sušo in njene posledice. V gozdarstvu je bila med drevesnimi vrstami največja izpostavljenost ocenjena za smreko in rdeči bor. Na ti dve vrsti imajo največji vpliv biotski škodljivi dejavniki, požari, suša in temperaturni ekstremi. Pri smreki so najbolj ogroženi predeli z nižjo nadmorsko višino oziroma
neprimerna rastišča. Tipi gozdov se po izpostavljenosti precej razlikujejo med seboj. Rezultati ranljivosti kažejo, da so bukovja na karbonatnih in mešanih kamninah, kisloljubna bukovja ter naravna jelovja in smrekovja srednje do zelo ranljiva z vidika vetrolomov, snegolomov in žledi, srednje ranljiva pa z vidika suše in temperaturnih ekstremov, požarov ter biotskih škodljivih dejavnikov. Tudi skupine ekosistemskih storitev se po izpostavljenosti vplivom podnebnih
sprememb zelo razlikujejo, pri njih je različen tudi pomen različnih dejavnikov v smislu ranljivosti. Za storitev ponor ogljika so bistveni vetrolomi, snegolomi in žledolomi, za storitev varovanja gozdnih zemljišč so to poplave in erozija, za lesnoproizvodno funkcijo pa predvsem vpliv biotskih škodljivih dejavnikov. Med pomembnejšimi izzivi v prihodnje je pomembno proučevanje spreminjanja rastiščnih razmer in ogroženosti drevesnih vrst, spremljanje učinkov, negovalnih in varstvenih ukrepov ter proučevanje možnosti uspevanja nekaterih tujerodnih drevesnih vrst in/ali genetsko spremenjenih vrst.
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Maja Kožar
- Institucija: Kmetijski inštitut Slovenije
- Oddelek: Oddelek za ekonomiko kmetijstva
- Naslov institucije: Hacquetova ulica 17
- E-naslov institucije: /
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: maja.kozar@kis.si
Projektni partnerji:
- Gozdarski inštitut Slovenije
Naročnik:
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
- Ministrstvo za okolje in prostor
