Namen in cilj:
Želja raziskave je ovrednotiti ekološki in konvencionalni način prireje kozjega mleka ter proučiti ali obstajajo razlike v količini in kakovosti proizvodov. Hkrati bo proučena gospodarnost – ekonomičnost ekološke reje v primerjavi s konvencionalno rejo koz. Proučevane bodo tehnološke lastnosti ekološko ali konvencionalno prirejenega mleka, spremljano bo zdravstveno stanje in plodnost v obeh načinih reje. Ni znano, s kakšnimi problemi pri sami tehnologiji reje se rejci srečujejo predvsem v ekološkem načinu reje, saj se morajo držati smernic okoljskih programov. Na področju tehnologije reje koz, predvsem pa prireje kozjega mleka, ni bilo izvedenih veliko raziskav. Posledično ni bilo zbranih dovolj obratoslovnih podatkov za ekonomske ocene prireje kozjega mleka. V praksi se pogosto uporabljajo izkušnje posameznih rejcev v kombinaciji s tujo literaturo, med katero so najpogosteje uporabljeni katalogi stroškov po metodi pokritja iz nam primerljivih držav. Z raziskavo bodo omenjena vprašanja ovrednotena in dobljeni bodo odgovori, ki bodo v nadaljevanju uporabljeni s strani strokovnih služb, svetovalcev, mlekarn in kmetov, saj bo prenos teh ugotovitev omogočen na vseh nivojih s pomočjo demonstracijskega centra.
Rezultati:
Rezultati raziskave so pokazali, da način reje ni imel pomembnega vpliva na plodnostne parametre, rast kozličev ali količino in osnovno sestavo mleka (maščobe, beljakovine, laktoza). Kljub temu so bile opažene nekatere razlike v kakovosti proizvodov. Mleko iz ekološke reje je v povprečju vsebovalo več beljakovin, fermentirani mlečni izdelki iz tega mleka pa so imeli boljšo čvrstost, konsistenco in vezljivost. Razlike v maščobnokislinski sestavi mleka so bile minimalne – izstopal je večji delež C8:0 in manjši delež C15:0 v ekološkem mleku.
Pri obnašanju in dobrem počutju živali je bil izpust (dostop do zunanje površine) pomemben dejavnik, saj so imele koze z izpustom čistejši nastilj in so kazale več vedenj, ki so značilna za dobro počutje. Koze v obeh sistemih reje so bile sicer mirnejše in bolj sproščene kot primerjalna populacija. Na pašniku so bile koze iz ekološke reje bolj razpršene in so pogosteje izkoriščale možnosti gibanja, medtem ko so koze iz konvencionalne reje kazale več skupinskega vedenja.
Raziskava je pokazala tudi, da ima ekološka pridelava višje stroške, predvsem zaradi dražjih ekoloških močnih krmil. Kljub višjim stroškom pa lahko kakovost izdelkov iz ekološke reje ponuja dodano vrednost, kar je lahko konkurenčna prednost na trgu.
Zaključno lahko povzamemo, da razlike med načinoma reje v osnovnih proizvodnih kazalnikih niso bile izrazite, so pa bile prisotne v kakovosti izdelkov, vedenju živali in gospodarnosti reje. Ti podatki lahko rejcem pomagajo pri odločitvi, kateri način reje je zanje bolj primeren glede na cilje, možnosti in razpoložljive vire.
Predvidevamo, da je prehrana eden izmed glavnih razlogov za morebitne razlike v uspešnosti reje in prireje ter v kakovosti proizvodov med ekološkim in konvencionalnim načinom reje.
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Mojca Simčič
- Institucija: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
- Naslov institucije: Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana
- E-naslov institucije: tajnistvo@bf.uni-lj.si
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: mojca.simcic@bf.uni-lj.si
Projektni partnerji:
- Kmetijski inštitut Slovenije
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
- Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Povezave:
Gradivo:
