Namen in cilji raziskave:
Počutje prašičev in perutnine oz. dobrobit živali ima v sodobni družbi pomembno vlogo pri zagotavljanju trajnostnega razvoja živinoreje. S ciljem po boljši kvaliteti življenja ljudi in živali je pomembno in potrebno, da posamezna država analizira in preuči pogoje reje z vidika počutja živali, ki posledično lahko vpliva na kakovost proizvodov in s tem na prehransko varnost ljudi. S poznavanjem in pridobivanjem novih znanj s področja etologije, tehnologije reje in zdravstvenega varstva se lahko dobrobit teh živali izboljša in nadgradi. Na področjih prašičereje in perutninarstva je potrebno razviti sisteme, ki bodo omejili poškodbe grodnice pri nesnicah in bodo primerni za rejo prašičev brez potrebe po skrajševanju repov.
Cilji:
- z interdisciplinarnim pristopom (etologija, zdravstveno varstvo, tehnologija reje) najti nove rešitve v rejah prašičev in perutnine, npr. ocena tveganja za izbruh grizenja repov pri prašičih, ki bi prispevale k dobremu počutju in zdravju živali, zagotavljale boljšo kakovost živalskih proizvodov in prehransko varnost sedanjim in bodočim generacijam ter omogočile razvoj slovenske prašičereje in perutninarstva po načelih trajnostnega razvoja tako v velikih kot tudi v malih sistemih,
- razviti in uskladiti enotni protokol v evropskem prostoru, na način enostavnejšega, objektivnejšega in časovno sprejemljivejšega načina definiranja dobrega počutja perutnine, ki bi zlasti strokovnim službam na terenu ponudil jasno definirane kriterije za rutinsko ugotavljanje dobrega počutja pitovne perutnine,
- preveriti ustreznosti protokola za piščance v reji pur v Sloveniji,
- okrepiti sodelovanje med znanstvenimi zavodi in industrijo ter rejci pri razvoju metod in tehnoloških inovacij, ki bodo živalim zagotavljale prijaznejše življenjsko okolje ter varnejšo hrano za potrošnika,
- na osnovi izdelanega protokola in identifikacije vzrokov se pripravijo ukrepi za izboljšanje zdravstvenega stanja in dobrega počutja perutnine,
- rezultate raziskav pripraviti in posredovati končnim uporabnikom (rejcem, industriji, strokovni javnosti) v obliki organizacije delavnic, okroglih miz, tehnoloških listov, strokovnih publikacij, obisk demonstracijskega hleva, usposabljanja.
Rezultati:
V projektu so bile dosežene konkretne izboljšave in pridobljena nova spoznanja na področju dobrobiti rejnih živali. Poudarek je bil namenjen ozaveščanju rejcev in javnosti o problematiki grizenja repov. Izvedena je bila raziskava, v kateri je bilo ugotovljeno, da je pogostost grizenja repov večja pri prašičih s celimi repi, ob nespremenjenih dnevnih prirastih. V okviru raziskave je bila razvita tudi spletna aplikacija za analizo dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov, s katero se rejcem omogoča prepoznavanje kritičnih točk v reji in pridobivanje predlogov za izboljšave. V komercialnih razmerah je bil preizkušen vpliv uporabe socialne igrače, pri čemer je bilo ugotovljeno zmanjšanje vedenjskih motenj, brez negativnega vpliva na priraste.
Na področju perutninarstva je bil zgrajen raziskovalni hlev, kjer so bili preizkušeni vplivi bioaktivnega vitamina D3 in izpostavljenosti sončni svetlobi pri nesnicah. Ugotovljene so bile izboljšave v barvi rumenjaka in trdnosti jajčne lupine, medtem ko na trdnost kosti ni bilo zaznanega učinka. Ocenjeno je bilo stanje dobrobiti puranov, pri čemer so bile ugotovljene pomanjkljivosti v zakonodaji glede naselitvene gostote in trajanja osvetlitve. Razvit je bil tudi nabor kazalnikov za oceno dobrobiti pitovnih piščancev in puranov, prilagojen slovenskemu prostoru.
Projekt je dokazal pomen sodelovanja med znanostjo, industrijo in rejci ter pokazal, da je vključevanje rejcev v razvoj tehnoloških rešitev ključno za trajnostno izboljšanje dobrobiti živali. S tem se je povečala tudi prepoznavnost Slovenije na področju raziskav dobrobiti rejnih živali.
Ključne besede: dobro počutje domačih živali, etologija, perutnina, prašiči
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Manja Zupan Šemrov
- Institucija: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
- Naslov institucije: Jamnikarjeva 101
- E-naslov institucije: info@bf.uni-lj.si
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: manja.zupansemrov@bf.uni-lj.si
Projektni partnerji:
- Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
- Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
- KGZS – KGZ Murska Sobota
- Perutnina Ptuj
Povezave:
Povezava na predstavitev projekta na Digitalno knjižnico Slovenije
