Namen in cilji raziskave:
Z razvojem ribištva in z njim povezane predelovalne dejavnosti se je celotna veriga od ulova preko predelave in distribucije do potrošnika zelo podaljšala. Zato je ribiška panoga zelo občutljiva na poneverbe v celotni verigi od ribolova ali vzreje v akvakulturi do maloprodaje. Med njimi so najpogostejše zamenjave vrst (nenamerne zaradi velike podobnosti vrst in zato težke taksonomske določitve ali namerne, da se prikrije ilegalni lov, ali da se prodaja manj kakovostne vrste kot bolj kakovostne…), ki vplivajo na kakovost proizvoda.
Zaradi škandalov s ponarejanjem hrane in zaradi vedno večjega prelova na globalni ravni se je pojavila potreba po večjem nadzoru ter okrepila zavest potrošnikov, da se natančneje preverjajo ribiški proizvodi. EK je izdala uredbo, ki predpisuje informacije, ki jih mora vsebovati deklaracija, da se potrošnik seznani z izvorom, načinom lova, ribolovnim območjem, ko kupuje ribe. Sledljivost se izgubi pri predelanih proizvodih. . Z razvojem tehnologije DNA so se razvili novi pristopi in tehnike za ugotavljanje poneverb v ribiških proizvodih. Nekatere od teh tehnologij so v uradni veljavi kot je ugotavljanje identitete vrst z barkodiranjem COI.
Z vedno večjimi pritiski na ribolovne vire in številne ugotovljene goljufije s hrano, so bile po celem svetu opravljene študije , da bi ocenili obseg goljufij in gospodarske škode, ki je s tem povzročena. Za Slovenijo so bili na voljo zelo skopi podatki. V Sloveniji je za testiranje filetov v uporabi barkodiranje COI. Metoda je zanesljiva, vendar ima omejitve, ko gre za toplotno ali močno predelane proizvode ali pa nizko vsebnost sestavin. Problem je prepoznala tudi EK in Komisija za ribištvo. Prav tako se pojavljajo zahteve s strani različnih deležnikov (MKGP, predelovalna industrija, ozaveščeni potrošniki…) po znanju in metodah, s katerimi je možno zanesljivo in hitro ugotavljati poneverbe ribiških proizvodov. Zato se projekt se osredotoča na razvoj molekularnih testov, ki temeljijo na DNA za identifikacijo nekaterih vrst in ribiških proizvodov.
Cilji :
- preučiti domačo in tujo literaturo ter relevantne dokumente s področja ribištva in preučevanja kršitev na trgu rib v Sloveniji
- pregledati ponudbo ribiških proizvodov na slovenskem tržišču in ugotoviti, kateri so najbolj rizični ribiški proizvodi in vrste, ki jih je potrebno nadzirat in preverjat identiteto deklariranih vrst,
- na osnovi rezultatov raziskave ugotoviti in analizirati lastnosti in kršitve na trgu in v ribištvu v Sloveniji, s poudarkom na socio-ekonomskih dejavnikih
- pregledati in analizirati težave, povezane s povpraševanjem, ponudbo, trajnostnim razvojem, kršitvami standardov in predpisov, z izvozom in uvozom rib in ribiških izdelkov ter druge pomembne specifike in lastnosti trga rib v Sloveniji
- pregledati, kako je trajnostni razvoj in ekološki vidik uveljavljen v ribištvu in na trgu rib v praksah in aktivnostih, ki jih udeleženci izvajajo, pregled uveljavitve trajnostnih in ekoloških norm ter morebitnih slabih in spornih praks
- pregledati in analizirati načine lovljenja in vzreje rib ter vrednostno verigo trga rib, skrbi za okolje in odprta socio-ekonomska vprašanja udeležencev
- podati predloge, kako bi prakse na trgu rib in v ribištvu v Sloveniji lahko izboljšali
- nujna vpeljava ustrezne napredne tehnologije DNA (metabarkodiranje na osnovi NGS, Q‐PCR, LAMP) za odkrivanje poneverb v ribiških proizvodih.
Rezultati:
Projekt je prinesel pomembne ugotovitve glede pogostosti in narave poneverb pri ribiških proizvodih na slovenskem trgu. Z analizo DNK (COI barkodiranje in razvoj molekularnih testov, kot sta qPCR in LAMP) so raziskovalci ugotovili, da je več kot 40 % ribiških proizvodov označenih z napačnimi podatki, bodisi glede vrste, izvora ali načina ulova. Poseben poudarek je bil namenjen lignjem, kjer so bile pogosto uporabljene zastarele znanstvene oznake ali napačne komercialne deklaracije.
Razviti so bili natančni molekularni testi za prepoznavo posameznih vrst rib. De novo je bil razvit kvantitativen test, ki temelji na Q‐PCR za male pelagične vrste (sardela – Sardina pilchardus, papalina-Sprattus sprattus, inčun-Engraulis encrasicolous), ki omogoča razlikovanje med vrstami v biološkem materialu, ki je zelo degradiran (ribje konzerve) in so priljubljena delikatesa. Na podlagi bioinformatske obdelave 16S sekvenc vrst iz družine Clupeide je bil pripraviljen nabor specifičnih začetnih oligonukleotidov in sond za razlikovanje prej naštetih vrst ter optimiziran postopek od izolacije DNA do Q‐PCR testa.
Pregledana je bila ponudba lignjev na slovenskem tržišču, če so deklaracije v skladu s Pravilnikom o trgovskih imenih rib (Ur. L. RS, št. 46/2005) , nato je bilo opravljeno barkodiranje vzorcev za zanesljivo potrditev vrste. Iz rezultatov barkodiranja so bile pridobljene sekvence DNA iz vzorcev na tržišču in iz referenčnih vzorcev (Loligo vulgaris, Illex coindetii, Loligo forbesi, Todarodes sagittastus), ki smo jih uporabili za bioinformatsko analizo skoraj 500 sekvenc za dizajn začetnih oligonukleotidov in sond za LAMP in za QPCR. Vse DNA sekvence so bile najprej poravnane in tiste tehnično neustrezne so bile odstranjene, nato je bila iz preostalih narejena filogenetska analiza, s katero je bilo preverjeno ali so vrste dovolj ločene, da je smiselno DNA sekvence uporabiti za molekularen test.
Razvoj metodologij, ki temeljijo na tehnologijah uporabe DNA, obetajo da bo odkrivanje poneverb lažje, hitrejše in dostopno večjemu številu laboratorijev in raziskovalcev. Tako je možno analizirati ribiške proizvode brez predhodnega taksonomskega znanja in tudi tiste proizvode, kjer takšnega znanja ni možno uporabiti zaradi bioloških posebnosti ali ker je riba predelana, filetirana ali toplotno obdelana. Zelo je tudi pomembno mednarodno sodelovanje med različnimi deležniki ter raziskovalci, NGO in potrošniškimi organizacijami.
S pomočjo intervjujev z deležniki (nadzorni organi, predelovalci, ribiči, raziskovalci) so bile izpostavljene možnosti za razvoj lokalnih blagovnih znamk, izboljšanje zaupanja potrošnikov in povečanje konkurenčnosti ribiškega sektorja.
Ključne besede: ribištvo, vrste rib, ribiški proizvodi, DNA tehnologija, socio-ekonomski položaj
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: prof. dr. Lovrenc Lipej
- Institucija: Nacionalni inštitut za biologijo
- Naslov institucije: Večna pot 121
- E-naslov institucije: tajnistvo@nib.si
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: lovrenc.lipej@nib.si
Projektni partnerji:
- Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
Povezave:
Povezava na predstavitev projekta na Digitalno knjižnico Slovenije
