Namen in cilji raziskave:
Sortna pristnost in kakovostno seme sort, ki so prilagojene slovenskim pridelovalnim razmeram, sta ključnega pomena za uspešno kmetijsko pridelavo in posledično za zagotavljanje prehranske varnosti in zmanjšanje tveganja v kmetijski pridelavi.
Sortna pristnost in čistost se preverjata med rastjo (vizualni pregledi semenskih posevkov), ob analizi kakovosti semena vzorcev, odvzetih od partij semena pred trženjem (pri ugotavljanju kalivosti, čistosti, vsebnosti števila semen drugih vrst rastlin) in z naknadno kontrolo (analiza inšpekcijsko odvzetih vzorcev semena na trgu).
Pri določenih vrstah kmetijskih rastlin je identifikacija ter ugotavljanje dovoljenega deleža netipičnih rastlin in rastlin druge sorte, vrste ali celo rodu na podlagi morfoloških lastnosti nezanesljiva in v postopku uradnega potrjevanja semenskih posevkov in partij semena kmetijskih rastlin predstavlja veliko težavo. Identifikacija na podlagi vizualnih znakov je posebej težavna pri določenih vrstah žit in križnic. Z modernimi tehnikami, ki omogočajo analizo rastlinskega materiala na nivoju genoma, lahko hitro in učinkovito preverimo sortno pristnost in čistost semena, preden bi bilo seme dano na trg. V okviru mednarodnih organizacij (OECD, ISTA, UPOV) poteka razprava o možnostih uvedbe teh modernih tehnik v uradne postopke, sodelujoče države pa naj bi v ta namen čim prej začele z vzpostavljanjem podatkovne baze genetskih profilov za sorte, ki jih preverjajo v uradnih postopkih.
Sistem zanesljive identifikacije rodu/vrste/sorte z uporabo DNA markerjev metodološko do sedaj še ni bil vpeljan, zato se je pojavila potreba po vzpostavitvi zanesljivega in učinkovitega sistema za genetsko identifikacijo predvsem pri določenih vrstah žit in križnic, ki se v Sloveniji pridelujejo oziroma uradno potrjujejo. Ključnega pomena pri tem je pridobitev genetskih informacij za vzpostavitev primerne baze podatkov zlasti tistih sort, ki so v Sloveniji vpisane v sortno listo ali se njihov material (uradno) prideluje v Sloveniji. Predvideti je potrebno izmenjavo teh podatkov z drugimi državami članicami oz. njihovimi uradnimi organi, zato je potrebno pri razvoju sistema upoštevati tudi priporočila mednarodnih organizacij, zlasti OECD.
Cilji:
- Razvoj in vzpostavitev sistema za genetsko identifikacijo rodu/vrste/sorte z uporabo DNA markerjev pri agronomsko pomembnih vrstah žit in križnic, ki so vpisane na slovenski ali evropski sortni listi ter se njihov material prideluje ali uradno potrjuje v Sloveniji (npr. Triticum aestivum L. Emend. Fiori et Paol. (navadna pšenica); Brassica napus L.(partim.) (navadna ogrščica); Fagopyrum esculentum (Moench) (navadna ajda); Hordeum vulgare L. (navadni ječmen); itd). Poleg tega bo nabor vključeval tudi vrste, ki jih je na nivoju fenotipa in morfoloških karakteristik semena, klic ali rastlin v semenski pridelavi težko identificirati in razločevati.
- Prilagoditev obstoječih postopkov uradnega potrjevanja oziroma metod preverjanja sortne pristnosti in čistosti ter ugotavljanja dovoljenega deleža netipičnih rastlin (samoprašnih v primeru hibridnih sort) in rastlin druge sorte v semenskih posevkih in v partijah semena tako, da bo poleg konvencionalnih metod, z uporabo sistema DNA markerjev kot dodatnim orodjem v primeru dvoma, identifikacijo možno izvesti že v prvi fazi postopka uradnega potrjevanja, kar bo prispevalo k boljši kakovosti semena na trgu.
- Priprava metodoloških dokumentov in informacij za vzpostavitev baz podatkov o alelnih profilih sort, ki so vpisane v sortno listo in se njihov material prideluje oz. uradno potrjuje v Sloveniji.
Rezultati:
Vzpostavljen je bil sistem zanesljive identifikacije sort žit in križnic s pomočjo DNA markerjev, kar omogoča hitro, učinkovito in finančno sprejemljivo preverjanje sortne pristnosti in čistosti tako v postopku uradnega potrjevanja semena žit in križnic kot tudi v sami pridelavi. Vzpostavljeni protokoli ter sortno in vrstno specifični DNA markerji se uporabljajo tudi za določanje pristnosti lokalnih sort ter pri nadzoru varne hrane, saj se lahko na podlagi testov ciljno primerjajo posejane sorte žit s tistimi, ki so shranjene v skladišču oziroma s specifično moko. Metode so bile validirane na dejanskih vzorcih, ki so bili v analizo posredovani na KIS/SUP in razvrščeni v naslednje sklope: ločevanje navadnega in golega ovsa; ločevanje pšenice, pire in tritikale; ločevanje oljne ogrščice in oljne repice; identifikacija netipičnih rastlin znotraj semenskega posevka ječmena; ter identifikacija netipičnih rastlin v semenskem posevku navadne ajde. Na nacionalni ravni je bil vzpostavljen tudi krovni dokument, v katerem so bili metodološko opredeljeni postopki identifikacije sort žit in križnic ter baze podatkov z genskimi profili sort oziroma frekvencami alelov za tiste sorte, ki so v Sloveniji vpisane v sortno listo ali za katere se uradno potrjuje semenski material.
Ključne besede: sortna pristnost, sortna čistost, žito, križnice, genetska identifikacija, seme
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: dr. Vladimir Meglič
- Institucija: Kmetijski inštitut Slovenije
- Naslov institucije: Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana
- E-naslov institucije: /
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: vladimir.meglic@kis.si
Ostali projektni partnerji:
/
Povezave:
Povezava na predstavitev projekta na digitalno knjižnico Slovenije
