Namen raziskave:
Tematika trajnostne pridelave grozdja za vino vključuje sodobne vinogradniške prakse, procese in tehnologije, ki omogočajo dolgoročno, okolju prijazno in ekonomsko vzdržno pridelavo grozdja. S pomočjo novih pristopov se obstoječim in potencialnim vinogradnikom omogoča optimizacija pridelave in prilagoditev na podnebne spremembe. V okviru projekta EIP se trajnostna pridelava uvaja pri šestih kmetijskih gospodarstvih v Podravski, Pomurski, Savinjski in Goriški regiji. Zagotavljajo se individualne prakse, procesi in tehnologije, ki izboljšujejo kakovost in stabilnost pridelave.
Cilji raziskave:
- Ključnega pomena je povezovanje med vsemi deležniki (kmet, raziskovalec, svetovalec) v sistemu prenosa znanja in inovacij predlaganega projekta, ne samo z vidika produktivnosti in konkurenčnosti, pač pa tudi z vidika boljšega okoljskega upravljanja in okoljske učinkovitosti.
- V projektu bo vinogradnikom v praktični uporabi prikazana v njihovih vinogradih najnovejša oprema za nadzor nad odmerjanjem količine FFS glede na lastnosti krošnje vinske trte. Tovrstna oprema omogoča veliko zmanjšanje porabe FFS in tudi bolj uspešno zatiranje škodljivih organizmov, posledično manjše izgube pridelka od njih.
- Z najnovejšo LIDAR merilno tehnologijo bo omogočena precizna digitalna rekonstrukcija naravnih lastnosti krošnje vinske trte, ter informacije o izmerjenih parametrih krošnje trte, ki so zajeti v avtomatizirani-avtonomni modularni sistem za krmiljenje količin odmerkov na individualnem segmentu krošnje vinske trte. Na ta način bo zmanjšan vpliv na bližnjo okolico s FFS-ji ter zmanjšana koncentracija ostankov FFS na grozdju ob spravilu (omogočena pridelava grozdja visoke kakovosti, ki ne vsebujejo veliko ostankov FFS ali so skoraj popolnoma brez ostankov FFS).
- Uvajanje predlaganih avtohtonih divjih hortikulturnih vrst v agroekosisteme je ključno za ohranjanje genetske pestrosti redkih vrst v obstoječem lokalnem genetskem bazenu. Izhajali bomo namreč iz že vzpostavljene kolekcije vrst (murva, brek, skorš) iz različnih fitogeografskih regij Slovenije.
Rezultati:
V sklopu projekta so preučili in testirali alternativne metode zatiranja plevelov v vinogradu pod trtami ter jih primerjali s klasičnimi metodami. Izvedeni so bili demonstracijski poskusi v vinogradih na različnih lokacijah. Uporabljali so:
- herbicid glifosat
- herbicid flumioksazin
- herbicid na podlagi pelargonske kisline, eteričnega olja agrumov in kisa
- zatiranje z ognjem (propan-butan plin)
- mehansko zatiranje s priključki
Rezultati kažejo, da so mehanske metode lahko nadomestilo za uporabo herbicida glifosat. Letno je potrebno izvesti najmanj tri prehode. Najbolj optimalno je, če kmetija razpolaga z različnimi orodji, da lahko zatiranje plevelov izvede tako v mokrem delu sezone in v sušnem poletju. To poveča potrebne investicije v opremo. Tako se lahko zatiranje uspešno izvaja v mokrem z nitkarjem in v zelo suhem z rotirajočo motiko. Običajno je strošek zatiranja z uporabo mehanskih orodij vsaj trikrat višji, kot je strošek z uporabo herbicida glifosat. Alternativni pristop je precej dražji. To nekoliko ublaži dejstvo, da je pri snovi glifosat zaznano popuščanje učinkovitosti pri številnih trajnih plevelih (npr. regačica, vrbovci, pijavčnice, slaki, …). Iz omenjenega razloga vegetacije ni več možno kontrolirati zgolj z uporabo herbicida glifosat.
Rezultati popisov kažejo na učinkovito preprečevanje zapleveljenosti v vinogradu z uporabo tako FFS, kot mehanskih metod. Predstavljeni so zgolj delni, sumarizirani rezultati popisov v sezoni 2022. Podatki, pridobljeni preko projekta EIP so dobra iztočnica in vodilo pri pripravi kvalitetnih smernic, priporočil za preprečevanje zapleveljenosti v vinogradih. Rezultati popisov so ključni pri poznavanju rastlinskega odziva oz. odziva posameznega taksona na fiziološko – mehansko disturbanco, kot tudi kot orodje s katerim predvidimo učinek FFS na posamezno vrsto (v vidu zmožnosti regeneracije ter nadaljnjega razvoja vrste).
Jeseni so z določenega števila trt pobrali grozdje in ga stehtali. V laboratoriju KGZS Maribor je bila narejena analiza topne suhe snovi (TSS) in skupnih titracijskih kislin (STK). Izveden je bil tudi izračun tržne vrednosti grozdja in višine izgube pridelka zaradi tekmovanja s pleveli. Zatiranje bolezni in škodljivcev je bilo zelo temeljito tako, da ti praktično niso vplivali na višino pridelka.
Kontakt vodilnega partnerja:
- Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Peter Berk
- Institucija: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
- Naslov institucije: Pivola 10, 2311 Hoče
- E-naslov institucije: fkbv@um.si
- E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: peter.berk@um.si
Ostali projektni partnerji:
- Univerza v Ljubljani, FS
- Kmetijski inštitut Slovenije
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
- Interexport d.o.o
- Vinko Šerbinek
- DVERI-PAX d.o.o.
- Katarina Puhan
- Dora Petrič
- Marjan Simčič
- Miha Toplišek
