Namen in cilji raziskave:

Degradacija in izginjanje življenjskih okolij zaradi spremembe rabe zemljišč in intenzifikacije kmetijstva sodita med najpomembnejše dejavnike zmanjševanja biotske pestrosti. Ključen instrument naravovarstvene politike v Evropi je omrežje varovanih območij Natura 2000. Usklajevanje proizvodnih in naravovarstvenih ciljev na teh območjih zahteva tehten premislek o načinu pridelave in uravnoteženju ekonomskih, agronomskih in naravovarstvenih ciljev.

Biotska pestrost, ki je vezana na tradicionalno kulturno krajino, je danes med najbolj ogroženimi v Evropi, naravnih življenjskih okolij teh vrst pa skorajda ni več. V Sloveniji je v območja Natura 2000 vključena četrtina (25,1 %) vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, od katerih veliko večino predstavlja trajno travinje, indikatorji gospodarjenja in sprememb pa so največkrat ptice, metulji in rastlinske združbe (habitatni tipi). Trendi so izrazito negativni v celotni Evropski uniji in tudi v Sloveniji, saj kažejo na močan upad številčnosti ali spremenjeno vrstno sestavo.

V raziskovalnem projektu je bila želja na celovit in multidisciplinaren način analizirati, ali je na pilotnih območjih Natura 2000 mogoče vzpostaviti trajnostne modele kmetovanja, ki bodo poleg doseganja ekonomskih in proizvodnih ciljev omogočali tudi uresničevanje ciljev ohranjanja biotske pestrosti.

Cilji:

  • opredeliti naravovarstvene usmeritve in ukrepe za ohranjanje izbranih kvalifikacijskih vrst ptic, metuljev in habitatnih tipov na območjih Natura 2000 in oblikovati skupine območij Natura 2000 za potrebe načrtovanja ukrepov kmetijske politike;
  • opredeliti naravovarstvene, pridelovalne, in socio-ekonomske potrebe in cilje na izbranih območjih Natura 2000;
  • analizirati možnosti za njihovo implementacijo na vzorcu kmetij in predvsem v luči modelnih tipov kmetijskih gospodarstev, razvitih za namene iskanja rešitev in možnosti trajnostnega kmetovanja; preveriti pripravljenost kmetijskih gospodarstev za prilagoditev kmetijskih praks in sprejemljivost tržne valorizacije in različnih instrumentov kmetijske politike;
  • oblikovati smernice za trajnostno kmetovanje na izbranih območjih Natura 2000 in usmeritve za integracijo upravljanja z omrežjem Natura 2000 v načrtovanje kmetijske politike;
  • oblikovati smernice za tržno valorizacijo ekosistemskih storitev kmetijstva na območjih Natura 2000 in pregledati možnosti za vzpostavitev blagovne znamke »Natura 2000«;
  • pregledati možnosti za opredelitev kriterijev za dodelitev statusa »Natura 2000 kmetija« in izboljšanje komuniciranja s kmetijskimi gospodarstvi na območjih Natura 2000.

Rezultati:

Raziskovalci so izbrali dve raziskovalni območji, za kateri so razvili naravovarstvene usmeritve. Na podlagi delavnic z lokalnimi kmetijskimi svetovalci so nato analizirali ekonomske in proizvodne značilnosti na primeru hipotetičnih tipičnih kmetij, ki se uporabljajo za predstavitev stanja večjega števila konkretnih kmetij z raziskovalnih območij. Za potrebe analize so uporabili Model kmetijskih gospodarstev (MKMG), ki temelji na pristopu matematičnega programiranja. Model omogoča raznovrstne analize na ravni proizvodnega načrta kmetijskih gospodarstev in se med drugim uporablja za simuliranje sektorskih učinkov različnih scenarijev dohodkovnih podpor Skupne kmetijske politike v Sloveniji. Ta projekt je bil prvi poskus vključevanja naravovarstvenih praks v model, ki nam ob vseh omejitvah danega pristopa, pri katerem analiza temelji na izračunanem pokritju (BDV) in ne vključuje stalnih stroškov, omogoča razmeroma realen vpogled v stanje na terenu.

Kontakt vodilnega partnerja:

  • Ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: izr. prof. dr. Urban Šilc
  • Institucija: ZCR-SAZI
  • Naslov institucije: Novi trg 2, 1000 Ljubljana
  • E-naslov institucije: bio@zrc-sazu.si
  • E-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: urban.silc@zrc-sazu.si

Projektni partnerji:

  • Društvo za opazovanje in preučevanje ptic
  • Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Gradivo: