Namen raziskave:

Konec junija 2024 se je zaključil triletni projekt Vključevanje ekosistemskih storitev v trajnostno kmetijstvo na primeru zagotavljanja vrstne pestrosti cvetočih travnikov ali krajše EIP 16.5 Cvetoči travniki, ki je potekal pod vodstvom Makrobios Panonija so.p.

S poljudnim izrazom cvetoči travniki označujemo predvsem (pol)suha ekstenzivna travišča, ki so po svoji vrstni pestrosti ena izmed najvrednejših, a hkrati najbolj ogroženih ekosistemov v Evropi. Projekt EIP 16.5 Cvetoči travniki se je nanašal na ohranjanje teh edinstvenih življenjskih prostorov, povečevanje vrstne pestrosti z vnosom karakterističnih avtohtonih vrst, ki so zaradi pretekle rabe začele izginjati, ter promocijo različnih ekosistemskih storitev ekstenzivnih travnikov, ki presegajo njihovo uporabo za pašo ali krmo domačim živalim (estetska, turistična, rekreacijska vrednost, uporabnost divjih rastlin v prehrani, zdravilstvu itd..).

Namen projekta je bil razviti in preizkusiti ukrepe oz. modele oblikovanja, ohranjanja in vzdrževanja cvetočih travnikov v različnih okoljskih pogojih. S tem so želeli cvetočim travnikom dodati nove vrednosti, kar bo omogočalo njihovo dolgoročno ohranitev ter potencialno povečalo ekonomsko varnost kmetijskih gospodarstev.

Praktični del projekta so izvedli na petih kmetijskih gospodarstvih iz različnih koncev Slovenije: Kmetija Zaplana 1890 (Vrhnika, osrednjeslovenska regija) Makrobios Panonija so.p. (Gornji Petrovci, pomurska regija), TK Pri Andrejevih (Narin, primorsko-notranjska regija), TK Široko (Tolminski Lom, goriška regija), Kmetija Žagar (Jugorje pri Metliki, jugovzhodna regija).

Na osnovi podatkov, ki so jih pridobili s terenskim delom, s pomočjo znanja kmetij in iz literature, so izbrali projektne ploskve ter tarčno oblikovali ukrepe in metode oblikovanja ter ohranjanja travnikov, ki so jih nato v dveh sezonah preizkusili tudi v praksi. Metode oblikovanja travnikov so se nanašale na ponovni vnos manjkajočih vrst rastlin in so vključevale: nanos senenega drobirja, nanos ročno nabranih zrelih semen, komercialne semenske mešanice ter nanos sveže biomase z izbranih donorskih vrstno pestrih površin v okolici projektnih ploskev. Na vsaki kmetiji so izvedli vsaj enega izmed predlaganih ukrepov, v večini primerov pa so uspeli izvesti vsaj dva različna. Na kmetiji Zaplana 1890 so vzpostavili tudi t.i. in situ semensko banko – zavarovano vrstno pestro travniško površino, ki bo lahko služila tako za izobraževalne namene, kot tudi vir materiala za renaturacijo travnikov v regiji. Metode ohranjanja so vključevale smernice in ukrepe za vzdrževanje izbranih travniških površin kot so: redka in pozna košnja, brez paše (oz. kvečjemu ekstenzivne) ter gnojenja, ročno odstranjevanje neželenih rastlin, ipd.

Metode so tako preizkušali v zelo različnih klimatskih in talnih razmerah, kar povečuje širšo uporabnost zaključkov. Motiviranost kmetov za izvajanje predlaganih ukrepov je bil ključna, zato so dajali velik poudarek na ekosistemske storitve cvetočih travnikov ter ozaveščali o uporabni vrednosti (kulinarika, izobraževanje, estetika, zdravilne rastline,…) rastlinskih vrst vrstno pestrih travišč. Slednje bo vključeno tudi v priročnik dobre prakse, ki ga pripravljamo, in bo tako lahko služil kot podlaga za vključevanje cvetočih travnikov v ponudbo oz. dejavnosti na kmetiji.

Rezultati:

  • Izvedba ukrepov za ponovno vzpostavitev cvetočih travnikov na zemljiščih, ki nimajo več optimalne sestave zaradi pretekle rabe,
  • testiranje različnih načinov ponovnega vnosa manjkajočih vrst rastlin,
  • razvoj okvirnih smernic za vzpostavitev in kasnejše upravljanje ekstenzivnih travnikov ter
  • ozaveščanje o dodani vrednosti oz. ekosistemskih storitev teh travnikov za kmetije oz. spodbujanje estetske, turistične in rekreacijske vrednosti travnikov ter uporabnost divjih rastlin v prehrani in zdravilstvu.

Za uspešno izvedbo projekta je bilo bistveno sodelovanje kmetov in strokovnjakov. Ukrepe so zasnovali skupaj s partnerskimi kmetijami. Ker je v praksi težko preveriti kvaliteto izbranega semenskega materiala, so izvedli večkratni vnos večjih količin sveže biomase oz. drobirja preverjenega izvora iz izbranih ustreznih pestrih travišč v okolici. Ročno nabiranje semen je časovno zamudno, a sta kakovost in količina lahko bolje regulirana. S komercialnimi mešanicami ali pri vnosu mešanic neznanega porekla je še vedno (pre)velika možnost vnosa neželenih vrst. Poleg neugodnih vremenskih pojavov (suša) pri pridobivanju semenskega materiala predstavljajo izziv tudi različni razvojni cikli ciljnih rastlinskih vrst. Za čim večji učinek je bila potrebna kombinacija metod oz. več vnosov semenskih mešanic, pridobljenih ob različnih obdobjih.

Pridobljena znanja in izkušnje so tekom celotnega izvajanja projekta širili v obliki:

  • Programa usposabljanja za kmetijska gospodarstva: izvedeni 3 deli v skupnem obsegu 9 ur,
  • prenosov znanja v prakso: izvedenih skupno 7 prenosov v obliki delavnic, ekskurzij in predavanj z različnimi izvajalci (raziskovalne, svetovalne, izobraževalne inštitucije. KG) ter za širok spekter ciljnih publik (tri strokovne ekskurzije študentov Biotehniške fakultete, delavnice za strokovnjake, druga kmetijska gospodarstva, …)

Kontakt vodilnega partnerja:

  • ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Darja Korelc
  • institucija: Makrobios Panonija so.p.
  • naslov institucije: Lucova 33, 9203 Petrovci
  • e-naslov institucije: info@makrobios.si
  • e-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: korelcd@t-2.si
  • telefon kontaktne osebe vodilnega partnerja: 041 371 606
  • spletna stran institucije: https://www.makrobios.si/

Ostali projektni partnerji:

Pri razširjanju rezultatov je prostovoljno sodelovalo Društvo Ljubljanica, reka sedmerih imen, so.p., ki deluje v javnem interesu na področju kmetijstva in razvoja podeželja.

Povezave:

Spletna stran projekta

Gradiva, ki so nastala tekom projekta:

Icon

Cvetoči travniki - EIP projekt (poročilo)

1 file(s) 2.59 MB
Prenesi