Namen in cilji projekta:
Na kmetijsko intenzivnih območjih je prisoten trend zmanjševanja krajinskih elementov, ki so pomembni za biotsko raznovrstnost. Namen projekta je zaustaviti ta trend in prispevati k ohranjanju oz. povečanju biotske raznovrstnosti. Cilji projekta so večja biotska raznovrstnost, ohranitev, razširitev in obogatitev obstoječih krajinskih elementov ter vzpostavitev novih. Kmete se bo usposobilo za pravilno ravnanje s krajinskimi elementi ter povečalo ozaveščenost kmetov, kmetijskih svetovalcev in drugih (investitorjev in izvajalcev agrarnih operacij) o pozitivnih učinkih krajinskih elementov in biotske raznovrstnosti ter potrebi po novem pristopu k bolj sonaravnem načinu kmetovanja.
Splošni cilj projekta je povečati biotsko (ekosistemsko, vrstno, genetsko) raznovrstnost in s tem povečati stabilnost in elastičnost kmetijskega ekosistema na dolgi rok.
SPECIFIČNI CILJI:
- ohranitev, razširitev in obogatitev obstoječih krajinskih struktur na izbranem kmetijskem prostoru / ekosistemu;
- vzpostavitev novih krajinskih struktur v izbranem kmetijskem prostoru/ekosistemu;
- povečanje ozaveščenosti kmetov, kmetijskih svetovalcev in drugih deležnikov v prostoru o pomenu krajinskih elementov, biotske raznovrstnosti in ekosistemske stabilnosti.
Rezultati:
- večja ozaveščenost kmetov in lastnikov zemljišč o pomembnosti krajinskih elementov s poudarkom na pozitivnih učinkih biotske raznovrstnosti na kmetijsko gospodarstvo,
- analiza interesa kmetov in lastnikov zemljišč glede nege, vzdrževanja in ohranjanja obstoječih krajinskih elementov (finančni vidik),
- analiza interesa kmetov in lastnikov zemljišč glede vzpostavitve novih krajinskih elementov ob ustreznem finančnem nadomestilu,
- ekonomsko ovrednotenje predvsem v primeru vzpostavitve različnih novih krajinskih elementov (točkovnih, linijskih in arealnih),
- izvedba prenosa znanja o načinih vzdrževanja/obnove/razširitve/obogatitve krajinskih elementov,
- praktična priporočila za vzdrževanje/obnovo/razširitev/obogatitev obstoječih krajinskih elementov,
- praktična priporočila za ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih elementov na kmetijsko intenzivnih območjih.
Podrobnejše poročilo izvedenih aktivnosti v okviru projekta
Gradiva, ki so nastala tekom projekta:
- Objava prispevka v Agriacta – glasilo študentov Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede – dostopno na spletni povezavi: Prispevek v Agriacta – glasilo študentov FKBV
- V reviji Kmečki glas smo julija 2023 objavili članek o varovanju biotske raznovrstnosti z naslovom »Vzdrževanje krajinskih elementov v kmetijski krajini«. Več pa si lahko preberete na povezavi: Članek v Kmečkem glasu
- V reviji Zelena dežela številka 179 smo v avgustu 2023 objavili članek z naslovom “Vzpostavitev krajinskega elementa na kmetiji Brodnjak”. Več pa si lahko preberete na povezavi: Članek v Zeleni deželi št.179
- V reviji Zelena dežela številka 180 smo oktobra 2023 objavili članek z naslovom “Za izboljšanje biotske raznovrstnosti”. Več si lahko preberete na povezavi: Članek v Zeleni deželi št.180
- V znanstevni reviji Agricultura Scientia (Vol. 20, no. 2) smo novembra 2023 objavili članek z naslovom “The Effects of Hedgerows Shading on Soil Temperature and Gravimetric Soil Water Content”. Več si lahko preberete na povezavi: Članek v Agricultura Scientia
- Rezultati projekta – praksa in priporočila
- VIDEO Navodilo za vzdrževanje in nego mejic
- VIDEO Kratka navodila kmetijskega svetovalca za vzdrževanje mejic
Povezava:
Kontakt vodilnega partnerja:
- ime in priimek kontaktne osebe vodilnega partnerja: Petra Recko Novak
- institucija: Geodetski zavod Celje, d.o.o.
- naslov institucije: Ulica XIV. divizije 10, 3000 Celje
- e-naslov institucije: info@gz-ce.si
- e-naslov kontaktne osebe vodilnega partnerja: petra.recko.novak@gz-ce.si
Projektni partnerji:
- Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede,
- KGZS Zavod Ptuj,
- Cevez Kristijan Bogataj s.p.,
- Korenjak Janez,
- Brodnjak Zdenka,
- Jeruzalem Ormož SAT, d.o.o.,
- Leben Slavko,
- Praznik Ivan
- Vouk Jožica.
Slika: V jesenskem času dosajena nova mejica na KMG Brodnjak. Foto: Urban Hojnik
